Primer novomeškega ortopeda Gregorja Kavčiča še naprej buri duhove. Po desetih zdravnikih ortopedskega oddelka novomeške bolnišnice in tamkajšnjih zdravniških sestrah se je zdaj v želji, “da resnici pridemo do dna” oglasila še mlada diplomantka medicinske fakultete Eva Novljan in mu izrekla podporo. “V šestih letih medicinske fakultete nisem spoznala zdravnika, ki bi bil bolj predan svojemu poslanstvu in ustanovi, v kateri dela,” je zapisala.
Pismo Novljanove zaradi njegove aktualnosti objavljamo v celoti:
“Glede na dogodke današnjega dne čutim dolžnost izraziti svoje mnenje o dr. Kavčiču. Z dr. Kavčičem sodelujeva skoraj dve leti. Vsak študent, ki zaključuje študij medicine, se spopada z enakim vprašanjem – katera specializacija je resnično prava zame? Oddelki se med seboj močno razlikujejo: nekje prevladuje napeto, drugje prijateljsko vzdušje; tempo dela je različen, prav tako pristop do pacientov in kolegov. Zato sem priložnost, da od blizu spoznam ortopedijo v Novem mestu, hitro sprejela.
Že prvi dan sem videla razliko. Na pobudo dr. Kavčiča smo z delom pričeli že zgodaj – pogosto še preden so v drugih operacijskih dvoranah prve paciente sploh pripeljali. Vsak član ekipe je deloval usklajeno, postopki so potekali hitro, natančno in brez nepotrebnih zapletov. Dr. Kavčič je namreč sistematično skrbel za učenje tako inštrumentarskih sester kot specializantov, vrhunsko organiziral delo ter bil vedno tisti, ki je postavljal tempo in standarde, hkrati pa vzdrževal profesionalno okolje in imel korekten odnos do vseh članov tima.
Nemalokrat sem skupaj z ekipo ostala več ur izven svojega delovnega časa – dr. Kavčič ni bil nikoli tisti, ki bi odpovedal zadnjo operacijo. Za vsakega pacienta si je vzel čas in pred posegom napisal natančen načrt operacije. Paciente je obravnaval individualno in celostno: pri vstavitvi proteze je upošteval tako stanje, starost in poklic, kot tudi življenjski slog, hobije in želje posameznika (v kolikor je bilo to mogoče). Vsakega pacienta je na odstranitev šivov povabil k sebi v Splošno bolnišnico Novo mesto, da je lahko tako optimalno spremljal stanje po vstavljeni protezi.
Med našo malico je pogosto izvajal t. i. ortopedske šole – poučna predavanja za paciente, da so bili optimalno pripravljeni na operacijo. Vzel si je čas, se s pacienti pogovoril in jim odgovoril na vsa vprašanja, zato so pacienti na operacijo prišli mirni in pripravljeni. Vse, kar je delal, je delal v dobrobit pacienta, pogosto na račun svojega prostega časa in tudi osebnega udobja. Takšen standard dela v slovenskih bolnišnicah žal ni pravilo – je pa bil dr. Kavčič tisti, ki ga je v Splošni bolnišnici Novo mesto vzpostavil in vzdrževal, zaradi česar je ortopedski oddelek postal eden vodilnih v državi.
Enako delovno etiko prenaša tudi na mlajše kolege. Je eden redkih specialistov, ki se resnično in aktivno posveča učenju študentov in specializantov. Razlika v kirurških spretnostih njegovih specializantov z drugimi je očitna. Pri izobraževanju izbira delavne, natančne in organizirane posameznike, iz njegovega mentorstva pa so izšli nekateri najboljši slovenski ortopedi, prepoznavni tudi v tujini. To ni naključje, temveč neposreden odraz njegove delavnosti, predanosti, vrednot in izjemnih organizacijskih sposobnosti.
Njegova ljubezen do ortopedije, predanost bolnikom in zadovoljstvo ljudi, ki se po operaciji lahko ponovno brez bolečin gibljejo, so bile tiste stvari, ki so tudi mene prepričale, da svojo prihodnost vidim v ortopediji. A prav zato se danes sprašujem, kakšna prihodnost me čaka. Iz javnih bolnišnic namreč odhajajo najboljši, najbolj izkušeni in najbolj predani specialisti – tisti, ki so bili do sedaj neprecenljivi tako za paciente kot za izobraževanje novih generacij zdravnikov. Zaradi vsega navedenega odločno zavračam vse očitke na račun dr. Kavčiča, saj sem ga sama spoznala kot izjemno delavnega, profesionalnega in vrhunskega kirurga, predvsem pa kot iskrenega, predanega delu in dobrega človeka,” je zapisala.
Kavčiča so tudi bralci revije Viva leta 2020 izbrali za Naj ortopeda.
A. V.
