Naj takoj na začetku pojasnim kdo je bil Sejdo Bajramović, ki danes počiva na beograjskem pokopališču v aleji velikanov.
Rodil se je leta 1927 v kraju Žuja, uradni podatki navajajo državo Srbov Hrvatov in Slovencev, kar je za tisti čas razumljivo. Umrl je v 66. letu starosti, leta 1993 in pokopali so ga v aleji velikanov na beograjskem pokopališču. Uradni podatki kažejo na to, da je bil oficir “jugo” vojske, dosegel je čin »zastavnika prve vrste”, kar je logično glede na njegovo srednješolsko vojaško izobrazbo.
Toda pazite, od 16. 05. 1991 do 30. 06 1991 je bil vršilec dolžnosti predsednika nekdanje »juge« in s tem tudi vrhovni komandant vojske nekdanje »juge«. Seveda se sprašujete, kako je mogoče, da je zastavnik, ki je bila ena najnižjih oficirskih funkcij v nekdanji »jugo« vojski, postal šef vojske nekdanje »juge« in celo šef nekdanje propadle države »juge«? Vaše vprašanje je popolnoma razumno in utemeljeno. Odgovor nanj pa je zelo enostaven. Takratni politični sistem je na vrhu države »juge« in s tem vojske zapovedoval menjavanje politikov nekdanjih republik in avtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodine. In takrat je bilo na vrsti Kosovo. Ker niso našli nikogar, ki bi bil »primeren« za to funkcijo, so izbrali Sejda Bajramovića. Ni bilo pomembno kdo je, ni bilo pomembno kaj zna, pomembno je bilo, le in samo to, da bo lutka v rokah takratnega srbskega vodstva z Miloševičem na čelu.
Na Sejda Bajramoviča sem se nehote spomnil ob današnji novici, da je Vlada RS z vrha policije razrešila vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, sicer čistega kariernega policista, na njegovo mesto pa je imenovala Senada Jušića.
Imenovanje omenjenega na to najvišje mesto v policiji pove veliko in še več. Osebno ga ne poznam, vsaj tako mislim, saj nimam pregleda nad stotinami študentov iz policije, ki sem jih poučeval.
Glede na to, sem ob današnji novici o njegovem imenovanju na vrh policije, seveda povprašal kolege iz policije, kdo to sploh je. Nihče ga praktično sploh ne pozna. Vse kar o njem vedo, je to, da je bil kriminalist v Kopru, da je v policiji zaposlen tudi njegov brat dvojček, in sicer v Novi Gorici, to pa je tudi vse, kar je mogoče o njem izvedeti.
Zanimivo bi bilo vedeti, kakšne so povezave Roberta Goloba z obema omenjenima. Praktično nemogoče je, da nekdo, ki ga praktično nihče ne pozna in ne sodi v krog ljudi iz vrha policije, ki so vodili posamezne podsisteme v policiji (kriminalistična policija, uniformirana policija…..), postane prvi človek policije. Brez močnih zvez in poznanstev v vrhu politike, to praktično ni mogoče. Zanimivo bo opazovati tudi to, kdaj bo napredoval njegov brat dvojček v Novi Gorici. Saj se še spomnimo izjave nekdanje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, da je Robert Golob naročil, da je potrebno “tistega na mojem koncu” zamenjati. Seveda je mislil na sedanjega šefa policije v Novi Gorici Evgena Govekarja.
Boštjan Poklukar uradno zagovarja karierni sistem v policiji, praktično pa ga povsem zanemarja. Prvi mož policije, bi pač moral postati nekdo, ki je vodil policijsko postajo, policijsko upravo in seveda enega od sestavnih delov policije, kot je že omenjena uniformirana policija ali kriminalistična policija ali kaj podobnega.
Seveda ni moj namen, da Senada Jušića neposredno primerjam s Sejdom Bajramovičem, toda misel na to se mi v vsakem primeru vsiljuje sama po sebi. Človeku je nenazadnje treba dati priložnost. Za sedaj pa ne vidim nobene garancije, da bi omenjeni mož avtonomno in strokovno vodil policijo.
Več ali manj se mi zdi, da bosta policijo »čistila« kar Boštjan Poklukar in Damir Črnčec, po nareku Roberta Goloba, pod njihovimi odločitvami, pa bo podpisan Senad Jušić.
Avtor: dr. Vinko Gorenak
Prvotno objavljeno na dr. Vinko Gorenak
