DomaDolenjskaNovo mesto: Slovesen dvig 7. podstavka Rastoče knjige na OŠ ŠMIHEL

Novo mesto: Slovesen dvig 7. podstavka Rastoče knjige na OŠ ŠMIHEL

V četrtek, 1. junija 2023, se je na šmihelski osnovni šoli odvijal pomemben dogodek. Osnovna šola Šmihel je s prireditvijo obeležila sodelovanje šole v vseslovenskem projektu Rastoča knjiga, in sicer že s 7. dvigom podstavka Rastočih deklic – Šmihelčanke in Birčanke z letošnjimi mislimi.

Nastopajoči učenci šole so pod vodstvom učiteljice Mojce Klobučar predstavili sadove dela v projektu letošnjega šolskega leta pod krovnim naslovom Šport in umetnost z roko v roki.

Avtorji misli za podstavek Šmihelčanke in Birčanke so bili tokrat izbrani v povezavi z umetnostjo in športom: Urška Klemenčič, avtorica besedila himne šole, Timotej Hrastar, avtor glasbe šolske himne in Tjaša Guštin, ki je oblikovala kipec Šmihelčanke.

Na podružnici pa so za dvig podstavka Birčanke misli prispevali: učiteljica Andreja Krnc, soavtorica birčanske himne, Martina Golob, oblikovalka kipca Birčanke, ter Tomaž Šter, profesionalni plesalec.

Rdeča nit prireditve se je vrtela okoli presenečenja, ki so ga Šola, Umetnost in Šport pripravili za naši deklici ob njunem 7. rojstnem dnevu.

Šmihelčanko in Birčanko sta odigrali devetošolki Eli Gorjanc in Lana Rajar, v vlogi Šole pa je nastopila Manca Meštrič.

Gospod Šport, ki ga je uprizoril devetošolec Anže Pavlič, je zbranim predstavil minuto za zdravje, ki se je izvajala na šoli v letošnjem šolskem letu, dobil pa je tudi svoj bonton, ki so ga izdelali učenci. Bonton mu je ob svojem govoru predala ravnateljica, Romana Šarec Rojc, ki je povedala, da je ponosna na delo učencev in sodelavcev v projektu. Devetošolka Nina Gril v vlogi gospe Umetnost je predstavila rezultate ustvarjanja v obliki razstave razrednih simbolov in glasbeno-plesnih točk izbranih razrednih himn, ki so jih spesnili sami učenci. Posebej so navdušili tudi mladi glasbeniki, pevci, harmonikaši in kitarista Leon Golob ter Julij Ogulin, ki je zaigral svojo avtorsko skladbo.

Prireditev so s svojo prisotnostjo počastili idejni oče Rastoče knjige, dr. Janez Gabrijelčič, ki se je šolal na OŠ Šmihel leta 1945 ter kar 21 avtorjev lepih misli. Zbrane je nagovorila tudi slavnostna govornica, predstavnica državnega sveta, dr. Branka Kalenić Ramšak, ki je v govoru poudarila pomen knjige in pisane besede ter branja. Podžupan Urban Kramar pa je v govoru ponazoril pomembnost športa in umetnosti, ki se sicer neopazno, a pomembno prepletata.

Prireditev smo zaključili z ubranim petjem šmihelske Mavrične pesmi, ki jo je s kitaro spremljal tudi avtor glasbe, Timotej Hrastar, pevskemu zboru pa se pridružila tudi avtorica besedila Urška Klemenčič. Prisotni učenci in delavci podružnice pa so zapeli svojo birčansko himno.

Učenci, zbrani gostje ter avtorji misli so tako v slovesnem zaključku projekta slišali, kako šport in umetnost bogatita naš vsakdan in kako pomembno je, da skupaj negujemo naše medsebojne odnose na temelju pravih vrednot. Ob koncu pa je iz OŠ Šmihel zadonela še zadnja misel: »Se vidimo ob letu osorej!«

Zapisala: Erika Gnidovec, prof.

V galeriji objavljamo obsežno slikovno gradivo. Za povečanje kliknite na fotografijo.

 

A. L.

ZADNJI ČLANKI

Jenull napadel Jana Plestenjaka zaradi izobešene slovenske zastave

Na družbenih omrežjih izredno negativno odmeva objava skrajno levega levičarskega aktivista Jaše Jenulla, ki je ostro napadel slovenskega glasbenika Jana Plestenjaka. Razlog? Plestenjak je...

Vojna za Slovenijo: Dogajanje 28. junija 1991

Slovenija je z ukazom za ofenzivo prevzela pobudo v spopadih. JA je ob slutnji poraza, saj so ji slovenske sile do tedaj uspešno blokirale...

Janez Janša za Planet TV: Politika izključevanja ne sme postati nova normalnost

V pogovoru za Planet TV ob dnevu državnosti je predsednik vlade Janez Janša poudaril pomen slovenske osamosvojitve kot skupnega dosežka naroda in države. V...

V Rigoncah se bodo s slovesnostjo spomnili enega prvih spopadov za samostojno državo

V času osamosvajanja slovenske države je v Rigoncah v občini Brežice potekal eden od prvih spopadov slovenskih teritorialcev s takratno Jugoslovansko ljudsko armado (JLA)....