Slovensko južno mejo je letos nezakonito prestopilo skoraj trikrat več tujcev kot v enakem obdobju lani. Policisti so vrnili manj kot desetino ali peščico vseh prijetih. Država je priča velikemu varnostnemu tveganju, pa tudi izredno povečanim stroškom.
Tudi zato so pokojnine nižje kot bi bile sicer, zaradi višjih davkov bodo nižje tudi neto plače.
Do konca novembra so slovenski policisti obravnavali 27.224 tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo, kar je skoraj trikrat več kot v enakem obdobju lani, ko so jih obravnavali 9310.
Za primerjavo. Samo oktobra in novembra so prijeli 11.203 nezakonite migrante, kar je za 20 % več kot lani celo leto.
Letos so policisti vrnili zgolj 2304 migrantov ali peščico (manj kot desetino) prijetih, od tega so jih 2122 vrnili na Hrvaško.
Med prijetimi se jih je letos največ izreklo za državljane Burundija in Afganistana (vsaki po skoraj pet tisoč) ter Indije (dobrih 3200). Med prijetimi se jih je 757 izreklo za državljane Rusije.
Zakaj ne prek mejnih prehodov?
Tujci, ki nezakonito prestopajo državno mejo, so večinoma brez osebnih dokumentov, sicer bi šli prek mejnih prehodov. Zato tudi ne vemo točno, kdo vse vstopa v Slovenijo, da je temu tako, je pred časom za portal Moja Dolenjska potrdila tudi policija.
Povečanje v času po Golobovem vabilu
Ne samo skoraj trikratno povečanje nezakonitih prehodov meje, letos se je izrazito povečalo tudi število tistih prijetih, ki so izrazili namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. Kar 26.810 jih je bilo, kar je več kot petkrat več kot v enakem obdobju lani, ko je bilo teh 4995.
Podatki pa kažejo, da se je število nezakonitih prehodov in tistih, ki jih morajo policisti sprejeti in obravnavati, izrazito povečalo po marcu in aprilu. Začelo se je takrat, ko je Robert Golob celemu svetu oznanil, da so slovenske meje odprte.
Več kot polovico (15.723 ali 57,8 %) nezakonitih migrantov so policisti letos obravnavali na območju Policijske uprave Koper, sledita PU Novo mesto (7992 ali 29,4 %) in PU Maribor (2487 ali 9,1 %).
Vloženih 6404 prošenj za azil
Nadalje je bilo letos, do konca novembra, je bilo v Sloveniji vloženih 6404 prošenj za mednarodno zaščito oz. azil, kar pomeni še dodatne stroške za slovenske davkoplačevalce. V nevladnih organizacijah, katerim sledi tudi Golobova koalicija, pa pozivajo, “k zagotavljanju celovite podpore in skrajšanju postopkov za ureditev statusa migrantov”.
Verjetno tudi zato slovenska policija v zadnjih dveh mesecih ne navaja več, da je ciljna država večine prijetih katera od zahodnih evropskih držav. Tudi pričakovanj oz. napovedi ne objavljajo več.
Dejstvo pa je, da tolikšno število nezakonitih migrantov – ne samo, da za našo državo pomeni veliko varnostno tveganje – slovenske davkoplačevalce tudi veliko stane. Računsko sodišče RS je že pred časom izračunalo, da nas vsak stane blizu 2000 evrov.
Tudi zato se pokojnine ne zvišujejo, jeseni upokojenci niso bili deležni izredne (vsaj 4,4-odstotne) uskladitve pokojnin, kot je to že septembra predlagal ZPIZ, s 1. januarjem 2023 pa bodo nižje tudi neto plače zaposlenih, saj je koalicija Gibanje Svoboda, SD in Levica spremenila zakon o dohodnini, kot je to sprejela prejšnja vlada.
Ob tolikšnem številu nezakonitih migrantov so zelo obremenjeni tudi policisti, ki morajo prijetim nuditi vso podporo in oskrbo, za kar med drugim potrebujejo vedno nove prevajalce in tolmače. Po celoviti oskrbi (tudi zdravstveni in prehrambni) pa jih morajo prepeljati še v azilni dom.
Nezakoniti prehodi po policijskih upravah:
Izražene namere za podajo prošnje za azil:
Trend nezakonitih prehodov meje:
Vir: policija.si
J. M.
