sobota, 18 aprila, 2026
DomaAktualnoNespregledano: Pajdašenje slovenske levičarske elite s Sorosem

Nespregledano: Pajdašenje slovenske levičarske elite s Sorosem

Tisti, ki Janezu Janši očitajo veleizdajo, se pajdašijo z ljudmi, ki financirajo nevladnike in vplivajo na notranje zadeve naše države. Golob se je leta 2024 srečal s sinom zloglasnega Georgea Sorosa. Kučan je njegovemu očetu podelil državno priznanje. Inštitut Nike Kovač je od Sorosevih prejel na desettisoče dolarjev.

Tako navajajo v tiskani izdaji revije Demokracija.

Šli smo po sledi in dejstva preverili. Držijo. In kažejo, kakšna dvojna merila nekateri uporabljajo v Sloveniji.

Potrjena dejstva:

Robert Golob in Alexander Soros: Da, marca 2024 (med Munich Security Conference) se je predsednik vlade Robert Golob srečal z Alexandrom Sorosom, ki vodi Open Society Foundations po očetu. Uradno so govorili o varnostnih razmerah na Bližnjem vzhodu (Gaza ipd.), a kontekst srečanja z vodjo ene najvplivnejših globalnih filantropskih mrež je v Sloveniji vedno kontroverzen. O tem Golob ne govori.

Milan Kučan in George Soros: Leta 2002 je predsednik Milan Kučan Georgu Sorosu podelil častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri “odprti, demokratični in humani družbi” ter spodbujanju civilne družbe v Sloveniji. Kučan ga je javno označil za humanista, razumnika in vizionarja. Priznanje je predlagal med drugim Mirovni inštitut (ki je bil povezan s Sorosevimi fundacijami).

Inštitut 8. marec (Nika Kovač): Soroseva Open Society Foundations je inštitutu med 2021 in 2023/2024 namenila okoli 355.000 USD (dobrih 300.000+ evrov). Med drugim za “podporo angažiranju državljanov in re-demokratizaciji Slovenije” (2022, volilno leto) ter splošno podporo. Leta 2023 so podpisali triletni dogovor za 250.000 USD. Inštitut tega ne skriva, a pogosto poudarja, da ne jemlje denarja iz slovenskega proračuna (kar je tehnično res, a ignorira vpliv tujega denarja na notranjo politiko).

George Soros in njegova mreža Open Society sta desetletja sistematično financirala nevladne organizacije po vsem svetu (vključno s Slovenijo: Mirovni inštitut, različne pravne mreže, aktivistične skupine), pogosto pod okriljem “odprte družbe”, človekovih pravic, migracij in boja proti “populizmu”. Kritiki (tudi v Madžarski, Poljski, ZDA) to vidijo kot tuje vplivanje na notranje zadeve suverenih držav – spreminjanje družbe od znotraj prek medijev, aktivizma in političnega pritiska. Podporniki pa pravijo, da gre za legitimno filantropijo in podporo civilni družbi.

Več o tem lahko preberete v tiskani številki revije Demokracija.

M. D.

- Advertisment -

ZADNJI ČLANKI

Odhajajoča koalicija pospešeno zaposluje svoj politični kader

V spoznanju, da jim ne bo uspelo sestaviti še ene vlade, stranke odhajajoče vladne koalicije v vladi in na ministrstvih ter njihovih organih pospešeno...

Najnovejša ponudba Anžetu Logarju in stranki Demokrati

Po dostopnih in zanesljivih virih naj bi stranka Demokrati Anžeta Logarja prejela novo ponudbo za vstop v vlado pod vodstvom stranke Gibanje Svoboda. Viri navajajo,...

Demokrati z Golobom dokončno zaključujejo pogajanja

"Z Robertom Golobom Demokrati dokončno zaključujemo pogajanja. Dogajanje v zadnjih dneh, vabila preko javnih občil, predvsem pa včerajšnji sklep izvršilnega odbora Gibanja Svobode, da...

Kisli nasmešek Sajovica se bo stopil

Kisel nasmešek Boruta Sajovica bo postal še bolj kisel, ko se v prihodnosti ukine tvorba za krajo davkoplačevalskega denarja, DOVOS, in najame tujo revizijsko...