Nekdanji generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je na družbenem omrežju objavil ostro kritiko trenutnega vodstva nacionalke. Upravi pod vodstvom Natalije Gorščak in predsedniku Sveta RTV Goranu Forbiciju očita neodgovorno ravnanje, ki je RTV pripeljalo na rob likvidnostnega zloma, zaradi česar potrebuje 12 milijonov evrov posojila državne zakladnice za plače. Pri tem pa so težavah, ker bodo dobili le 9,5 milijona evrov.
Za nižjo vsoto posojila so se v vladi odločili z obrazložitvijo, da je ogrožena sposobnost vračila in da prihajajoči rebalans proračuna ustvarja negotove razpoložljive vire. A po opozorilih Igorja Kadunca sta glavna razloga za nastali finančni “vihar” predvsem nesposobnost in trmarjenje trenutnega vodstva.
Bistvo zapleta s finančno luknjo na RTV SLO, opozarja Kadunc, je v večmesečnem zavračanju podpisa pogodbe z ministrstvom za kulturo. Čeprav je ministrstvo za finance že 22. januarja jasno sporočilo, da je za izplačilo proračunskih sredstev treba skleniti dvostranske akte in urediti pogoje, je vodstvo RTV to dosledno zavračalo. “Sedem mesecev je vodstvo RTV trmarilo in trmarilo, da dvostranski akti niso potrebni. In je šele sedaj končno počepnilo ter se vsaj začelo pogovarjati o vsebini pogodb,” poudarja.
Posledice tega trmarjenja so za blagajno RTV uničujoče. Če bi se vodstvo podpisa pogodb lotilo že februarja, bi imel zavod do danes vsaj 7,7 milijona evrov več prilivov. Pri limitu 9,5 milijona evrov bi RTV tekoče poslovala brez kakršnihkoli likvidnostnih težav. Dejansko pa je bila ob izplačilu majskih plač pri zakladnici zadolžena za 5,6 milijona evrov, ob julijskem izplačilu pa za kar 9,5 milijona evrov. Če bi imela Gorščakova zagotovljenih 7,7 milijona evrov iz proračuna, RTV kredita posebnega zakladniškega računa sploh ne bi potrebovala.
Kadunc odpira vprašanje konkretne odgovornosti članov uprave za povzročeno finančno škodo in izpodkopan ugled:
“Bodo torej člani uprave prevzeli odgovornost za povzročeno škodo? Ne samo moralno, ampak tudi konkretno za nepotrebno vznemirjanje, nepravočasno plačane račune in nepotrebne stroške za obresti?” Ob tem je nenavadno tudi nenadno spoznanje Natalije Gorščak, da se bo morala z vlado usesti in se dogovoriti o “sanaciji javnega zavoda”. Kadunc ob tem spominja, da na nujnost priprave sanacijsko-strateškega programa opozarja že več kot tri leta, medtem ko se je vodstvo raje predajalo prelaganju krivde in taktičnim igricam.
A. J.


































