Na Nizozemskem, ki je bila prva država, ki je uvedla možnost evtanazije, se za takšno obliko smrti vsako leto odloči več kot 9.000 ljudi. Evtanazija tako predstavlja že kar 5,1 odstotka vseh smrti v državi, kar sproža precejšnje pomisleke o njeni smiselnosti. Zanjo se odloči že skoraj vsak 10 Nizozemec, zato se tudi v tej državi pojavljajo razprave, ali ni šla država pri takšni ureditvi predaleč in ali je etično, da je možnost samomora tako lahko dostopna.
Zakonodaja na Nizozemskem sicer natančno določa pogoje, pod katerimi je evtanazija dovoljena. Bolnik mora izraziti jasno in premišljeno željo po končanju življenja, njegovo trpljenje pa mora biti neznosno in brez upanja na izboljšanje. Zdravnik mora upoštevati več strogo določenih meril, primer preveri neodvisni zdravnik, po izvedbi pa postopek pregleda še posebna komisija.
A vse bolj očitno je, da takšna dejanja omogočajo tudi zlorabe. Število odobrenih evtanazij je namreč izredno veliko in ne odgovarja splošni sliki bolezni v državi. V zadnjih letih na Nizozemskem opažajo zlasti porast prošenj za evtanazijo pri bolnikih z demenco ali psihičnimi boleznimi, kar povečuje strahove, da evtanazija sorodnikom bolnih služi predvsem za to, da se na lahek način »znebijo« bremena, ki jih lahko zanje predstavlja bolnik.
Podobne bojazni spremljajo tudi slovenski zakon o pomoči pri samomoru, o katerem bomo državljani na referendumu odločali čez teden dni.
A. V.
