Lahov kozolec iz Migolice tudi v Angliji

(vir: Zavod Dežela kozolcev Šentrupert)

Damjan Bajc je za Britansko-slovensko društvo izdelal kozolec po modelu Lahovega kozolca iz Dežele kozolcev. Postavlje je v mestu Henley-on-Thames, ki je pobrateno z Bledom.

Lahov kozolec je v bil v lasti Lahove družine, ki se ji je po domače reklo Bajčevi, iz Migolice pri Mirni vse od časa med obema vojnama. Kdaj točno je bil narejen, danes ne ve nihče več, pa tudi kdo ga je postavil, ni znano.

Zadnji lastnik Jože Lah predvideva, da so ga naredili Lahovi ob pomoči kakšnega tesarja samouka in sovaščanov. Še dobro se spominja časov, ko ga je prekrivala slama, ki jo je v 70. letih 20. stoletja zamenjal s salonitnimi ploščami, pozneje pa s trimoforjem, kritino podjetja Trimo iz Trebnjega. Kozolec je bil verjetno že pred 2. svetovno vojno prestavljen nekaj sto metrov niže od domačije.

Lahov kozolec, last malega kmeta, je enojni oziroma stegnjeni kozolec na pet oken, rekli so mu ajnfuger, kar prevzeto iz nemščine pomeni preprost, enostaven. Bil je najvišji kozolec daleč naokoli, saj je bil za dve lati višji od ostalih. Dolg je kar 29,35 m, širok 1,65 m ter visok 5,25 m.

Posebnost je, da so bili stebri štukani, to se pravi, da steber ni bil iz celega hrasta, ampak sestavljen iz dveh delov. Ko so zadnji stebri zgnili, so enostavno vcepili nove.

Prvotno naj bi kozolec stal v neposredni bližini domačije, ker pa so bili na tesnem s prostorom, so ga prestavili nekaj sto metrov niže na rob travnika pod sadovnjak, kjer danes nanj spominja le še njegov podstrešek iz 80. let 20. stoletja. Nova lokacija je bila boljša, saj je v odprti dolini pihalo, krma in žito pa sta se dobro sušila.

Vendar pa so zaradi odročnosti Lahov kozolec nemalokrat obiskali tudi divjad in ptiči. Nevarne so bile tudi domače kokoši, ki so redno zahajale h kozolcu in zobale s spodnjih lat, tako da so bili Lahovi primorani vdevati više v kozolec.

Avtor: Primož Primec, v. d. direktorja Zavoda Dežela kozolcev