Spor med vodstvom Splošne bolnišnice Novo mesto in nekdanjim vodjo ortopedskega oddelka dr. Gregorjem Kavčičem je razkril globoke razpoke v javnem zdravstvu: vprašanje plačila medicinskega osebja, motivacije za dodatno delo in prioritete med dobičkom ter koristjo za paciente.
Ozadje
Konec leta 2025 je vodstvo bolnišnice (direktorica Milena Kramar Zupan) razrešilo Kavčiča z mesta vodje oddelka in mu izreklo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glavni očitki: umetno podaljševanje čakalnih vrst in preusmerjanje pacientov v zasebno kliniko Arbor Mea, kjer je Kavčič tudi operiral. Kasnejši nadzor ZZZS (junij 2026) naj bi odkril nepravilnosti pri vodenju čakalnih seznamov, med drugim 47 neutemeljeno izdanih novih napotnic.
Kavčič in njegova ekipa (ortopedi ter negovalno osebje) očitke zavračata. Po njihovih besedah gre za obračun, ker je podprl zahteve medicinskih sester po pravičnem plačilu za dodatno delo.
Ključni kamen spotike: dodatni program operacij
Ortopedski oddelek SB Novo mesto je v letu 2025 opravil največ operacij kolka in kolena v Sloveniji – več kot nekatere večje univerzitetne klinike. Ekipa je v rednem času presegala normative (4–5 operacij na dan), izvajali pa so tudi popoldanski in sobotni program.
Vendar je dodatni program zastal zaradi plačilnih vprašanj:
- Ekipa približno 18 medicinskih sester je zahtevala 150 evrov neto za celotno ekipo na operacijo (približno 8–9 evrov na sestro), s tem, da bolnišnica po dostopnih podatkih za eno operacijo kolka od ZZZS prejme okoli 8.000 evrov.
Kavčič je v intervjujih jasno povedal:
“Nismo mogli dodatno delati, ker vodstvo ni potrdilo plačila za medicinske sestre! Če bi 150 evrov za ekipo sester odobrili, bi lahko v bolnišnici delali več in imeli še bolj pozitiven rezultat.”
Kavčič in njegovi zagovorniki (odvetnik, kolegi, pacienti) pa vztrajajo, da je delal v korist bolnikov in povsem po zakonu. Zakaj je operiral drugje? “Preskakovanje bi bilo, če bi pacient št. 100 prišel pred št. 50. To se ni zgodilo. Pacientom sem ponudil možnost drugje – to je moja dolžnost.” Po njegovem (in po mnenju podpornikov) je ravnal zakonito in v korist bolnikov, ki so čakali predolgo.
Kaj bi se zgodilo, če bi plačilo odobrili?
- Več operacij v javni bolnišnici
Dodatni program bi se nadaljeval in razširil. Ekipa bi lahko redno izvajala popoldanske/sobotne termine, čakalne vrste za endoproteze pa bi se bistveno skrajšale. Bolnišnica bi opravila še več posegov, kot jih je že dosegla v rednem času. - Finančni učinek
Dodatnih 150 evrov na operacijo predstavlja le približno 2 % prihodka od ZZZS. Večje število operacij bi prineslo višji prihodek bolnišnici, hkrati pa zmanjšalo odvisnost od zasebnih koncesionarjev. Namesto varčevanja na osebju (nižji stroški → boljši poslovni rezultat → višje nagrade upravi) bi bolnišnica imela boljši finančni in strokovni izid. - Koristi za paciente
- Hitrejši dostop do operacij v javnem sistemu (manj samoplačništva ali preusmerjanj).
- Manjša obremenitev čakalnih seznamov.
- Večja zadovoljnost in kontinuiteta oskrbe.
- Kadrovski vidik
Motiviran tim sester in zdravnikov bi ostal na oddelku. Bolnišnica, ki se sicer sooča s pomanjkanjem kadra, bi preprečila odhode in ohranila enega najuspešnejših ortopedskih timov in kirurga v državi.
Dve plati medalje
Vodstvo SB in ZZZS (območna enota) poudarjata nepravilnosti pri vodenju čakalnih vrst in preusmerjanju pacientov – to je po njihovem mnenju glavni razlog za ukrepanje. Poznavalci pri tem dodajajo, da naj bi bili vodstvi prijateljsko povezani in je bilo takšno zagovarjanje pričakovano.
Kavčičeva stran vidi v tem tudi sistemski problem: prednost dobička pred ljudmi in kadrom. Sodni postopki (Kavčič je tožil bolnišnico in tudi premierja) še potekajo, končno besedo bo imelo sodišče. Nekateri zaposleni opozarjajo tudi na visoke stroške investicij, ki jih je izvajala SB. Pravijo, da je treba investicije stroškovno preveriti, da je denar za to bil, za plačilo zaposlenih pri dodatnih operacijah pa ne.
Zaključek
Kakorkoli. To je in bo naloga za novega ministra. Dejstvo pa je, če bi vodstvo odobrilo relativno majhen znesek za plačilo sester, bi ortopedski oddelek SB Novo mesto tako kot pred tem tudi nato postal zgled uspešnega javnega zdravstva: krajše čakalne dobe, višji prihodki in zadovoljni zaposleni. Namesto tega pa je spor razkril, kako lahko majhna plačilna odločitev vpliva na celoten sistem. Hkrati se odpira tudi Pandorina skrinjica, povezana z drugimi stroški in investicijami.
Pacienti čakajo, ekipa se je razpršila, vprašanje pa ostaja: ali je cilj javnega zdravstva čim več operacij za paciente ali čim nižji stroški na papirju?
M. D.
