Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je že konec marca lani objavila razpis za naložbe gorskih kmetij. Sredi decembra pa je objavila, da je prejela 226 vlog, vlagatelji so zaprosili za skupaj 19,12 milijona evrov. Odobrili so le 64 vlog, 150 so jih zavrnili, ker so bila sredstva omejena in odobritev ni bila mogoča. Na voljo so imeli le 7 milijonov evrov in te so razdelili med 64 kmeti, to pomeni povprečno po 109.375 evrov vsakemu.
Pravila so se med razpisom spreminjala, kmetje so imeli visoke stroške s prijavami.
V tem razpisu, ne samo, da je motil dolg rok od prijave do objave rezultatov (9 mesecev), gre tudi za podporo naložb, ki so namenjene prilagoditvi kmetovanja na gorskih območjih, ki niti po naključju ni enostavno.
Na to se je na omrežju X odzval eden od uporabnikov in sporočil njegov pogled na razpis za gorske kmetije. Tako je zapisal:
“Pred novoletnimi prazniki sem lahko prebral, da je bilo uspesnih samo 28 % vseh vlog, ki so se prijavila na razpis oziroma 64 vlog. Na voljo je bilo 7 000 000 evrov sredstev. Torej je povprečno vloga dobila okoli 109 000 evrov.
Potrebno je dodati, da se je moralo plačati med 1500 evra in 2500 evra za vnos in izpolnitev vloge. Pri tem pa ti noben ni mogel zagotoviti, ali bo vloga uspešna. Kdo bo povrnil ta sredstva kmetom, katerim so zavrnili vloge?
Ne gre za tako malo denarja. Za vso investicijo si moral sam najprej zagotoviti vsa sredstva, z razpisom si jih dobil del povrnjenih. Samo za primerjavo, pravi specialni gorski traktor s koso te stane čez 100 000 evrov. Tako so meni rekli, ko sem poizvedoval. Dejansko mi je bilo med vrsticami rečeno pod 100.000 evri se nimamo kaj pogovarjati. Kako naj si torej kupim tak traktor za delo v strmini?
Tudi sam sem se hotel prijaviti na ta razpis, ker sem imel dovolj točk, vendar se je zapletlo pri standardnem prihodku iz kmetijske dejavnosti, ki je bil nekaj manjši kot je bil predpisan. Ko sem se pogovarjal bolj podrobno o razpisu, sem skoraj vsak teden izvedel, da se prag točk, ki so potrebne za uspeh, povečuje.
Torej je bilo vstopni prag 57 točk samo na papirju, v praksi pa je bilo potrebno blizu 100 ali celo vec točk. Za tako malo razpisanih sredstev je nerealno dati vstopni prag 57 točk. Za vse vloge bi bilo potrebno zagotoviti vsaj 20.000.000 evrov, nekje toliko je bil zahtevek vseh vlog.
Zmotilo me je tudi, da bi moral plačati povprečno 2000 evra za vnos vloge, s tem da bi prevzel ves riziko, ker mi ni noben hotel dati garancije, da bo vloga uspešna. Potrebno bi bilo omogočiti, da plačaš vnos vlog samo takrat ko si dejansko uspešen na razpisu oz ko imaš uspešno vlogo in dobiš sredstva. V primeru neuspeha, ne plačaš nič ali samo nekaj malega in ne 2000 evra. Kot je recimo za izpolnjevanje subvencijskih vlog.
Noben mi ne bo rekel, da tudi ta razpis ni bil narejen za točno določene, kot že razpisi v preteklosti. Vstopni prag 57 točk, je bil zavajajoč za večino. Prenizek, nerealen. Samo z namenom da se prijavi večje število vlog, dobi pa jih samo peščica srednjih in velikih kmetij. V Sloveniji je velika večina sredstev na teh razpisih namenjenih za državna kmetijska podjetja, ki poberejo vec kot 50 % sredstev, ostali mali kmetje pa pademo ven.” (Vir: X)
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja spada pod okrilje ministrstva za kmetijstvo, ki ga vodi Golobova ministrica Mateja Čalušić.
M. D.
