Janez Janša: “Pomembno, kaj se bo zgodilo v nekaj naslednjih tednih”

Janez Janša na Poljskem (vir: Twitter)

“Gospodarska obnova po agresiji pravzaprav ni tako zelo težka naloga, težji so spomini na grozodejstva in iskanje odgovorov na vprašanja, zakaj se je nekaj zgodilo,” je na ekonomskem forumu na Poljskem med drugim povedal predsednik SDS Janez Janša.

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša se udeležuje 31. Ekonomskega foruma na Poljskem, v mestu Karpacz.

Forum, ki ga na Poljskem tradicionalno organizirajo v začetku septembra, je največja konferenca v Srednji in Vzhodni Evropi, ki vsako leto pritegne več kot 4000 političnih, gospodarskih in družbenih voditeljev iz več kot 60 držav Evrope, Azije in Amerike. Poslanstvo foruma je ustvariti ugodno klimo za razvoj političnega in gospodarskega sodelovanja med državami članicami EU in njihovimi sosedami.

Predsednik SDS je včeraj sodeloval v razpravi z naslovom: Europe in the Face of New Challenges.

Evropa se je ob ruski agresijo na Ukrajino spremenila

“Mislim, da se je Evropa 24. 2. 2022 ob ruski agresiji na Ukrajino spremenila. Velika večina evropskega prebivalstva te spremembe sicer ni opazila, a od tega datuma dalje skuša Evropa najti odgovore na ta izziv, ” je uvodoma povedal predsednik SDS. Ocenil je, da je bil na mnogih področjih prvi evropski odgovor uspešen, “bolj, kot sem sam pričakoval, da bo.” “Ko se je ruska agresija na Ukrajino začela, nas je bilo med 27 voditelji evropskih držav, le nekaj prepričanih, da se bo Ukrajina borila, ubranila in preživela,” je dejal predsednik SDS in ob tem spomnil na to, kdo so bili predsedniki vlad, ki so si prvi upali v Kijev po začetku ruske agresije. Prav tako je dodal, da nekateri evropski kolegi ob začetku agresije niso delili istega prepričanja.

“Ko smo nekateri predlagali, da moramo Ukrajini dati vso možno pomoč, tako moralno kot tudi politično in poskrbeti za njeno članstvo v EU, je eden izmed naših kolegov, ki ni bil iz majhne države, vprašal, o čem sploh govorimo. Dejal je, da ne vemo niti, ali bo Ukrajina po enem tednu sploh obstajala in da se ne moremo pogovarjati o nečem, kar morda čez teden dni ne bo obstajalo. Nekdo drug, prav tako iz večje države, je dejal, da bo treba najti rešitev za Rusijo, ne glede, kaj se bo dogajalo z Ukrajino,” se je razprav na Evropskem svetu spominjal nekdanji premier Janša.

“Danes, ko govorimo o konkretnih odgovorih na izzive in po odzivu evropske javnosti na rusko agresijo – spomnite se samo vseh shodov v podporo Ukrajini – , so evropske institucije na ukrajinski strani,” je povedal predsednik SDS.

Evropski dogovor je kompromis

Ob tem je še dejal, da ko govorimo o konkretnih odgovorih na te izzive, vidimo tudi dolgo pot kompromisov. “Evropski odgovor je kompromis. Vendar to ni dovolj. Lahko bi bilo drugače,” je povedal predsednik SDS.

Slovenska izkušnja ob osamosvojitvi

Ob tem je spomnil tudi na slovensko izkušnjo ob osamosvajanju in dodal, da bi tudi v situaciji, ko je razpadla Jugoslavija, evropske sile lahko naredile več, kar bi pomenilo manj mrtvih in manj beguncev, “a Evropska unija je unija kompromisov.” Ob tem je tudi poudaril, da če v EU ne bi imeli demokracije, vpliva medijev, bi podpora Ukrajini danes bila nižja. “Seveda smo danes daleč od tega, kar bi za Ukrajino lahko naredili, pa vendar je bilo storjenega veliko več kot smo pričakovali čisto na začetku,” je povedal nekdanji premier in poudaril tudi pomembno vlogo Poljske.

Ali je pred nami zaradi visokih cen energentov težka zima?

Na vprašanje, ali je pred nami zaradi visokih cen energentov težka zima, polna nezadovoljstva, in kaj sledi po tem, je predsednik SDS Janez Janša dejal, da je v tem trenutku bolj pomembno vprašanje, kaj se bo zgodilo v nekaj naslednjih tednih in ne, kaj bo sledilo po zimi. “Kar se tiče ruskih energentov, niso vse evropske države v istem položaju,” je dejal Janez Janša in opozoril, da je trenutno tudi vprašanje, kaj bo po dolgotrajni agresiji na Ukrajino storil Putin. “Za Evropo pa je pomembno predvsem, da Ukrajini še naprej pomaga z orožjem,” je dejal predsednik SDS.

Odkrita korupcija ob agresiji na Ukrajini

Na vprašanje o tem, ali ga je presenetila stopnja korupcije, ki je bila odkrita ob agresiji na Ukrajino, je odvrnil, da je ta stopnja presenetila vse, “tudi mene.” “Presenečenje je bilo, ko smo videli, koliko nekdanjih in sedanjih evropskih politikov je oziroma je bilo članov odborov nekaterih velikih ruskih energetskih firm. Tam so bili tudi nekateri, za katere ne bi nikoli pričakovali, da bodo sedeli tam,” je povedal predsednik SDS.

Obnova Ukrajine po agresiji

Glede obnove Ukrajine po agresiji, je predsednik SDS dejal, da je težko delati načrte za prihodnost v času, ko se boriš, ko ljudje umirajo na bojiščih in ko si v nevarnosti. “Gospodarska obnova tudi ni tako težka naloga. Težji so spomini na grozodejstva in iskanje odgovorov na vprašanja, zakaj se je nekaj zgodilo,” je povedal predsednik SDS. Spomnil je tudi, da ga je na poti v Kijev v marcu, ko velika večina evropskih politikov ni verjela, da bo Ukrajina preživela, poklical generalni sekretar OECD in mu povedal, da že pripravljajo načrte za obnovo Ukrajine po vojni. Prav tako je spregovoril o obnovi Hrvaške in drugih držav na Balkanu po vojni v devetdesetih letih.

Prihodnost EU v Evropski uniji narodov

Predsednik SDS je prepričan, da prihodnost Evropske unije ni v evropski federaciji, temveč v Evropski uniji narodov. “Če bo povezava silila v smer federacije, bo EU kolapsirala,” je povedal nekdanji premier in opozoril na to, da bi v takem primeru bilo treba spremeniti tudi Pogodbo, za kar pa zagotovo ne bo soglasja. “Za nekatere vlade je sicer to vprašanje enostavno, saj igrajo politiko kompromisov in mislijo, da če lahko glasujejo zgolj o nekaterih vprašanjih, bodo vsi problemi, izginili. Vendar to ni res, nastali bodo novi problemi,” je povedal nekdanji predsednik vlade. Ob tem je še dodal, da tisti, ki niso razumeli, zakaj je prišlo do brexita, niso razumeli Evrope.

Kdo bi moral sprejeti odgovornost? 

Na vprašanje, kdo je tisti, ki bi moral sprejeti odgovornost za situacijo, v kateri se je znašla EU v povezavi z Rusijo, predsednik SDS odgovarja, da je Evropa v zadnjih desetletjih bila soočena z veliko opozorili, ki so bila zanemarjena. “Veliko slabih odločitev je bilo sprejetih s strani Zahoda, veliko je bilo tudi naivnosti. Ali mislim, da se bo Rusija spremenila? Bo, a šele, ko bo prišlo do prave tranzicije. Vendar v tem trenutku še ne vidim znamenj tega, tako da je dolg boj še pred njimi,” je zaključil predsednik SDS Janez Janša.

M. D.