Trenutno se vsi v državi strinjamo, da je treba dolžnikom iz naslova prekrškov stopiti na prste, a zdi se, da so se na Finančni upravi RS (Furs) tega lotili nezakonito, kar bo v končni fazi imelo za posledico, da bo treba izterjane prekrške vračati in to z obrestmi vred.
Furs je namreč te dni na podlagi Šutarjevega zakona začel z izterjavo dolga dolžnikov, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve. Pri tem so številnim dolžnikom, ki niso imeli drugih sredstev delno ali v celoti zarubili denarno socialno pomoč, kar je razburilo zlasti dolenjske Rome.
Težava pri tem je, da Furs pri izdaji davčnih izvršb očitno ni upošteval določbe Šutarjevega zakona, ki določa, da mora davčni organ o sprejetem sklepu o izvršbi obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo, da opravi presojo, ali je izvršba dopustna in ali zaradi slabega socialnega položaja dolžnika ne bi bilo bolj smiselno, da se slednjega namesto z izvršbo kaznuje z izplačevanjem denarne pomoči v naravi. Na slednje so v sredo opozorili tudi na novomeškem centru za socialno delo. Zakonodajalec je namreč omenjeno odločbo več kot očitno zapisal zato, da ne bi tisti, katerih socialni položaj je res slab, ostali brez vseh sredstev za preživljanje.
A Furs je, kot rečeno, to določbo očitno zaobšel in je odločbe o izvršbi izdal, ne da bi prej za presojo zaprosil center za socialno delo. Kot je namreč včeraj pojasnjeval direktor Fursa Peter Grum, na Fursu omenjeno določbo razumejo tako, da Furs center za socialno delo o izvršbi obvesti šele naknadno, pri čemer presoja centra nato velja šele za naslednje izvršbe.
A takšno pojasnilo se zdi precej nesmiselno. Zakaj bi namreč center za socialno delo o tem presojal šele potem, ko je izvršba že opravljena. Pa tudi, zakaj potem Furs ni tako ravnal že, ko je nekaterim izdal že prve odločbe. Grum je namreč včeraj povedal, da so nekaterim letos izdali že dva sklepa o izvršbi, pri čemer pa s prvim sklepom očitno niso obveščali centra za socialno delo. Centri namreč obvestil niso prejeli.
Zato je zelo verjetno, da bo sodišče prej ali slej takšne sklepe o izvršbi razveljavilo, država pa bo morala dolžnikom vračati zaseženo denarno pomoč, skupaj z obrestmi vred, ker postopek ni bil izpeljan, kot bi moral biti.
Vsi se sicer strinjamo, da je večkratnim dolžnikom treba stopiti na prste in da je bilo dovolj izigravanj zakona, a tudi država mora svoje postopke voditi zakonito. Posebej, ker ti ne zadevajo zgolj Romov, ampak vse državljane.
Skupnost centrov za socialno delo (CSD) Slovenije je sicer včeraj glede izvršb na socialnih pomočeh opozarila, da so mnogi čez noč ostali brez kakršnih koli sredstev za osnovno preživetje. Pristojne pozivajo, da odpravijo škodljive posledice izvršb in prizadetim zagotovitvijo socialno varnost. Opozarjajo, da centri za socialno delo niso imeli možnosti, da bi tiste, ki so ostali brez vseh sredstev, predhodno zaščitili.
Pojasnili so, da se na enote CSD od srede obračajo ljudje v veliki stiski. Med njimi so enostarševske družine, brezdomne osebe, osebe s težavami v duševnem zdravju, posamezniki brez socialnih mrež ter družine, kjer so socialni transferji edini vir preživetja.
A. V.
