Državni zbor sprejel zakon za “zaščito dela in lika Roberta Goloba”

Robert Golob se vse bolj obnaša kot sončni kralj, ki je nad vsemi zakoni. (vir: X)

Državni zbor je v ponedeljek sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki uvaja možnost sprožitve naknadne ustavne presoje akta o parlamentarni preiskavi. Zakon je bil dokaj očitno pisan posebej za predsednika vlade Roberta Goloba in pomeni, da bo najverjetneje onemogočil parlamentarno preiskavo njegovih poslov v Gen-i in nezakonitega financiranja Gibanja Svoboda.

 

Zakon je v parlamentarni postopek vložila tesna Golobova sodelavka in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Čeprav zakoni praviloma ne veljajo za nazaj, v ponedeljek sprejete spremembe določajo, da lahko državni zbor zahteva presojo zahteve za parlamentarno preiskavo pred ustavnim sodiščem, in to tudi za tiste parlamentarne preiskave, ki so že bile odrejene.

Ustavno sodišče mora o zahtevi, kot določa sprejeta novela, odločiti v 30 dneh, pri čemer je treba do odločitve ustavnega sodišča akt o odreditvi parlamentarne preiskave zadržati. Spremembe prinašajo tudi uvedbo mehanizma, po katerem lahko več predlagateljev v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu zahteva presojo skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno in v 60 dneh.

Slednje pomeni, da bo koalicija najverjetneje zelo kmalu zahtevala ustavno presojo akta o ustanovitvi preiskovalne komisije, ki naj bi na zahtevo državnega sveta preiskovala sporne posle Goloba iz časa, ko je vodil Gen-I. Zadeva bo nato romala na ustavno sodišče, ki bo preiskovalno komisijo najverjetneje razglasilo za nedopustno. Ustavno sodišče namreč trdno obvladuje levica.

Gre sicer za še eno zlorabo zakonodajnih postopkov za zaščito dela in lika Roberta Goloba, ki smo jih v mandatu te vlade videli že kar nekaj. Tako ocenjujejo tudi v SDS in NSi. Jože Tanko (SDS) je v razpravi o predlogu novele opozoril, da je Klakočar Zupančičeva novelo vložila z namenom, da zaščitijo predsednika vlade, ki “skoraj v nobeni zadevi ne odpravlja pripomb iz odločb ustavnega sodišča” in ker se roki za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije podaljšujejo vsaj za tri mesece. To pomeni, da se bodo postopki zelo podaljšali in otežili. “Tudi zato, ker se zmanjšujejo pristojnosti državnega zbora in se ga postavlja v izrazito podrejen položaj do sodne veje oblasti,” je povedal.

Tudi Janez Cigler Kralj (NSi) se je strinjal, da je cilj novele preprečiti preiskavo domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda. Meni še, da bi novela lahko ovirala možnost manjšinske parlamentarne preiskave.

A. V.