Dr. Pretnar: O karanteni in storjenih napakah

Dr. Gorazd Janez Pretnar (na levi) in dr. Uroš Krek (vir: FB)

“Januarja je vsak povprečen mikrobiolog vedel, kako se bo novi koronavirus globalno širil,” je zapisal dr. Gorazd Janez Pretnar, mikrobiolog in priznani strokovnjak iz koprske enote Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). V nadaljevanju je zapisal kronologijo dogodkov v Sloveniji od lanskega decembra dalje.

Kronologija dogodkov močno bremeni nekdanjega predsednika vlade Marjana Šarca, nekdanjega predsednika državnega zbora Dejana Židana, ki ga Pretnar imenuje za prijatelja, Jerneja Pikala, nekdanjega ministra za izobraževanje, šolstvo in šport, in Nino Pirnat, nekdanjo direktorico Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Če bi ukrepali pravočasno, bi bilo lahko največ do 40 obolelih in do 10 mrtvih (namesto preko 100).

Dr. Gorazd Janez Pretnar je zapisal:

  1. Virus se v kateri koli vrsti ustavi in zamre, ko ne najde več novega gostitelja. Točno to smo dosegli, ker nas je večina spoštovala ukrepe. Sedaj že lahko rečemo, da se je švedski model izjalovil.

2. Decembra sva z dr. Urošem Krekom (zdajšnjim direktorjem NIJZ – op.) spremljala epidemijo gripe, in ob prvih poročanjih iz Kitajske tudi o novem koronavirusu. In strokovne kroge, ki jih veže zakon o nalezljivih boleznih, opozorila na potrebo po ukrepih.

3. V januarju sem nakupil osnovna živila za predvideno pandemijo. Moj naslednji korak je bil družinski posvet, na katerem smo se z mojimi tremi otroci odločili, da letos ne gremo skupaj smučati zaradi možnosti okužbe v vrstah na žičnico. V zimskih počitnicah sva s hčerko smuči zamenjala za planinske čevlje in drsanje na mrtvici v Ribnem.

4. Točnega datuma zdaj ne vem, a smo na NIJZ in v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) dobili vladno okrožnico, z vsebino prepoved javnega komentiranja o novem koronavirusu. (v času Šarčeve vlade, ko je NIJZ vodila Nina Pirnat – op.)

5. Pred nastopom (zimskih) počitnic sem na mogoč vnos koronavirusa prek Luke Koper opozoril koprskega župana in bil hkrati vabljen k rektorici Univerze na Primorskem.

6. Na nujnost ukrepov sem prijatelja mag. Dejana Židana prvič obvestil 18. februarja 2020. Naslednje sporočilo predsedniku parlamenta mag. Židanu sem poslal 23. februarja 2020, da naj z ministrom dr. Jernejem Pikalom podaljšata počitnice. 21. februarja 2020 je bil v Italiji veliki izbruh.

7. 23. februarja 2020 ob 21.35 sem pozval tudi dr. Pikala, naj podaljša počitnice. In 8. marca sem ga pozval k zaprtju šol in fakultet.

8. 26. januarja 2020 sem Marjanu Šarcu poslal odprto pismo z zahtevo po državnem načrtu za primer pandemije in epidemije.

Z minimalno pameti in spoštovanjem znanosti je imel Marjan Šarec 39 dni časa, da se pripravi na prihajajočo pandemijo. V mesecu in pol bi lahko vlada Marjana Šarca, skupaj s Šabedrom, Pirnatovo in Sočanovo ter direktorji bolnic in zdravstvenih domov, pravočasno ukrepali in nakupili potrebno opremo. 

9. Po moji oceni bi pravočasno zaprtje meje, prepoved potovanja v države s primeri okužb novega koronavirusa, podaljšanjem počitnic in 14-dnevno karanteno virus zajezili že v začetku. Za to trditev, je bilo v svetovnem merilu dovolj resnih znanstvenih podatkov. Tudi teh za osamitev domov za ostarele.

V tem primeru bi imeli maksimalno do 40 okuženih, do 10 mrtvih in po 14 dneh karantene bi se vrnili v normalno življenje, seveda z dobro zaprtimi mejami. Torej, cca od 10. do 15. marca bi lahko karanteno odprli in živeli relativno normalno življenje z vrtci, šolami, fakultetami in gospodarstvom.

10. V začetku januarja sem sklical sestanek v laboratoriju, ki ga vodim. Dokupili smo zaščitna sredstva, razkužila, za rezervo večje količine alkohola za izdelavo razkužil. Reorganizirali smo pot vzorcev od sprejema do laboratorija. Zmanjšali možnost osebnih stikov s strankami. Izvedli vajo in dopolnili ukrepe. Bil sem za to ukorjen, češ, da NIJZ tega še ni razglasil.

11. Tu med mojimi FB-prijatelji in prijateljicami sem skušal tekoče deliti pomembna dejstva, ki bi vsakemu lahko pomagala razumeti situacijo in razumeti, zakaj so posamezni ukrepi potrebni, primerni in skušal opozarjati na napake prejšnje vlade in stroke ter skušal tu popravljati. Zame zanimivo obdobje, ker sem imel v živo možnost videti reakcije posameznikov, ki so se s časom stopnjevale. Zelo zanimiva in koristna spoznanja.

Vsem hvala, tudi tistim, ki so mi obrnili hrbet, lepili etikete, me uvrščali med povzpetnike, prodano dušo za denar, me postavljali v položaj JJ podrepnika, do tistih, ki so izražali željo po odvzeti mi akademske nazive in tudi tistih, ki so trdili, da sem jih kupil. Brez vas vseh bi bila ta izkušnja na FB nepopolna.

Vzdržite, ostanite zdravi in imejte se radi.”

Spomnimo. Marjan Šarec, kot predsednik vlade, se je norčeval iz vseh, ki so opozarjali na pandemijo koronavirusa. Epidemije ni želel razglasiti, to je nato na svojo roko 12. marca naredil minister za zdravje Aleš Šabeder. Nova vlada Janeza Janše je bila imenovana 13. marca okoli 21. ure in nemudoma začela z delom. Ne samo to, Šarec je zapustil tudi prazna skladišča z zaščitno opremo. Še več. Sredi februarja je Šarec pozival k pomoči za Kitajsko, kamor so nato na državne stroške odpeljali 1.230.000 zaščitnih mask. Ob praznih slovenskih skladiščih! Židan pa je nato posredoval na ministrstvu za gospodarstvo za Sandija Češka, člana SD in Foruma 21, za dobavo zaščitne opreme. (O tem tranzicijski levici naklonjeni mediji, vključno s TV Slovenija in oddajo Tarča, ne poročajo.)

Če bi v prejšnji vladi, kjer sta bila Marjan Šarec predsednik vlade (in predsednik LMŠ), Dejan Židan pa predsednik državnega zbora (hkrati predsednik SD, katere članica je tudi Nina Pirnat, nekdanja direktorica NIJZ), ukrepali pravočasno, bi bile žrtve zaradi epidemije z novim koronavirusom v Sloveniji bistveno nižje, kot opozarja Pretnar. Namesto več kot 100 mrtvih bi bilo po njegovi oceni teh 10-krat manj, hkrati bi bila bistveno nižja tudi gospodarska škoda, ki jo je država utrpela zaradi tega. Posledice gospodarske škode bomo lahko šele ocenjevali.

*Dr. Gorazd Janez Pretnar je vodja koprske enote Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Zapis je bil prvotno objavljen tukaj