Do konca oktobra je policija obravnavala 13.179 nezakonitih prehodov državne meje, do ponedeljka, 9. novembra, pa so prijeli še 191 migrantov, skupaj 13.370. Na Hrvaško so vrnili 9287 oseb.
V 191 primerih so prijeli 272 tihotapcev, ki so tihotapili 1992 migrantov. Za 215 tihotapcev migrantov je bil odrejen pripor.
Med 272 tihotapci, ki so jih prijeli letos, je bilo 236 tujcev in 36 slovenskih državljanov.
Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs, o številu migrantov in tihotapcih ter s tem povezano problematiko redno tedensko obvešča vlado, ki nato te podatke tudi objavi v svojih rednih sporočilih za javnost po seji vlade. Zanimivo pa je, da vodilni mediji temu ne namenjajo večje pozornosti.
Iz poročila Policije je razvidno, da je največ nezakonitih prehodov na območju policijskih uprav (PU) Koper, Novo mesto in Ljubljana (po slabo tretjino vseh v državi). Število prehodov meje pa kaže, da so se ti prehodi letos povečali predvsem na območju PU Ljubljane oziroma prek kočevsko-ribniškega območja, ki ga ta uprava pokriva.
Najpogosteje so bili obravnavani državljani Pakistana, Afganistana in Maroka. Ti predstavljajo kar dve tretjini vseh nezakonitih migrantov.
Razvidno je še, da se je število migrantov letos nekoliko zmanjšalo. Eden od razlogov za to je epidemija novega koronavirusa in s tem sprejeti omejevali ukrepi, drugi razlog pa je v tem, da so se državljani Alžirije preusmerili drugam, na druge migrantske poti, pot čez Zahodni Balkan za njih namreč ni več tako ustrezna kot prej.
Migrantske poti na Balkanu sicer niso zaustavljene, migranti se množično kopičijo tudi v Bosni in Hercegovini (BiH). Iz te države prvič doslej poročajo o velikem številu namer za podajo zahteve za azil v BiH. Letos je namero izrazilo okoli 14.000 migrantov (vir). To seveda ne pomeni, da želijo ostati v BiH, želijo pa s tem nekako formalizirati svoje začasno bivanje v tej državi, dokler jim pot ne bo omogočena naprej. O tolikšnem številu namer za podajo prošenj za azil doslej iz BiH še nikoli niso poročali.
To tudi ni končna številka migrantov, ki se nahajajo v BiH. O številu navzočih niti ne poročajo več, doslej pa je tudi veljalo, da je bilo ob uradnih podatkih o številu vsaj še enkrat toliko tistih, ki so bili tam prikrito.
V Sloveniji je namero za podajo prošnjo za azil do konca oktobra podalo 3535 migrantov (20 odstotkov oziroma petina manj kot lani v tem času), med njimi je bilo največ državljanov Maroka. V Slovenijo so tuji varnostni organi, predvsem iz Avstrije in Italije, letos vrnili 1292 tujih državljanov.
Povzetek in pričakovanja
Letos je nekoliko manj obravnavanih tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo. Namero za podajo prošnje za azil je izrazilo 20 odstotkov manj prijetih. Policija je letos tujim varnostnim organom, predvsem na Hrvaško, vrnila krepko večino vseh prijetih migrantov.
Hkrati je v BiH najmanj 14.000 migrantov, ki čakajo na pot naprej. Po sprostitvi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa pa se spet pričakuje povečano število nezakonitih prehodov. Podobno je bilo spomladi.
Vlada je v državni zbor že drugič poslala predlog za podelitev začasnih večjih pooblastil slovenskim vojakom na državni južni meji. Pristojna odbora o drugem predlogu še nista odločala, prvič so to zavrnili v LMŠ, SD, Levici in SAB. Ob zdajšnjem drugem predlogu pa so takoj in prvi planili v stranki SD, kjer so napovedali, da bodo glasovali proti večjim pooblastilom vojakom ob meji. Njihov odziv je sicer pričakovan, saj je stranka s predsedujočo Tanjo Fajon na čelu zaprisežena zagovornica migrantov. Pred časom so v Ljubljani celo protestirali za njihove večje pravice, kar kaže naslovna fotografija.
Dejstvo je, da policija dela dobro, vendar je preobremenjena. Minister Aleš Hojs je te dni povedal, da ima Slovenija 5700 policistov, od tega jih je kar 1500 na južni meji.
J. M.
