Dolenjska, Bela krajina in Kočevsko-ribniško območje za zdajšnjo vladajočo koalicijo (Svoboda, SD in Levica) z vidika gradnje cestne infrastrukture niso prioriteta. Novo mesto se duši v prometu, vsak, ki se vozi proti Beli krajini in Kočevju pa dnevno občuti, kaj pomenijo zastoji in slabe cestne povezave. Gradnja hitrih cest je pod to vlado ostala le na papirju in – v starih načrtih. Dela se ne izvajajo, vse stoji, priča smo mirovanju.
Kaj je razlog za to?
Aprila 2022 (tik pred aprilskimi volitvami 2022) so Gibanje Svoboda, Levica, Vesna in DeSUS podprli zahteve gibanja Glas ljudstva pod vodstvom Jaše Jenulla. To je prav tistega gibanja, ki združuje številne levičarske nevladne organizacije, glede na poročanje medijev so doslej iz državnega proračuna po nastopu Golobove vlade prejeli okoli 40 milijonov evrov. Spomnimo. Prav Glas ljudstva je bil tisti, ki je vladajoči koaliciji (Svoboda, SD in Levica) omogočil pohod na oblast.
Med ključnimi zahtevami aprila 2022 je bil moratorij na širjenje cestne infrastrukture – torej začasna ustavitev novih gradenj avtocest, hitrih cest in podobnih večjih cestnih projektov.
To je bilo javno izraženo na Trgu republike v Ljubljani, kjer so predstavniki levih strank (vključno z Robertom Golobom) dvigovali loparčke v podporo tem zahtevam. Levica je bila najglasnejša proti širitvi cestne infrastrukture (to je bila del njihove dolgoletne linije). Gibanje Svoboda je to podprlo pred volitvami – Robert Golob in ekipa so se zavezali k moratoriju.
Moratorij so podprle stranke, ki so kasneje tvorile vlado:
- Gibanje Svoboda (Robert Golob) → DA
- Levica (Luka Mesec) → DA
- Vesna → DA
- DeSUS → DA
- SD ni eksplicitno dvignila loparčka za DA, a je šla v koalicijo in se ni javno distancirala.
Dogodek je potekal 15. aprila 2022 na Trgu republike v Ljubljani – politiki so na vprašanja odgovarjali z loparčki (zelen = DA, rdeč = NE). To je postalo simbol predvolilnih zavez.
Kaj se je zgodilo po volitvah (2022–2026)?
Nič. Hitre ceste in obvoznice ostajajo le na papirju in v starih načrtih. Ni vidnih delov, ni strojev, ni betona. Vlada je gradnjo pomaknila daleč v prihodnost. V Načrtih razvojnih programov so navedene letnice od 2028 dalje.
Na našem območju Jugovzhodne Slovenije so zastali projekti, kot so:
- Tretja razvojna os, hitra cesta Novo mesto – Metlika: uradno je zastoj domnevno zaradi sodnih postopkov, okoljske presoje ali počasnosti. Vsa znana dejstva pa kažejo, da gre tudi pri tem za dogovor z vladajočo elito.
- 3.a razvojna os Škofljica – Kočevje (od Ljubljane prek Škofljice, Velikih Lašč, Ribnice do Kočevja in naprej proti Petrini). Ta je v popolnem zastoju – nič se ne gradi, napredek je minimalen ali ničeln. Po že večkrat javno objavljenih podatkih je popoln zastoj že kmalu po volitvah napovedala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek (Svoboda), takratni kočevski župan in zdajšnji evropski poslanec, ki je vmes ustanovil svojo stranko, Vladimir Prebilič, pa tega nikoli javno ni problematiziral. Kot da hitra cesta od Ljubljane do Kočevja za državljane in zanj ni pomembna. Pa temu ni tako.
Novomeški obvoznici: Mesto se duši v prometu. Načrtovana je bila tudi zahodna obvozna cesta Novega mesta in z mostom čez Krko, poleg tiste, ki spada v 3. razvojno os Novo mesto – vzhod). Obe obvoznici bi morali razbremeniti center Novega mesta, zlasti promet skozi mestno jedro in območja ob Krki.
Za del 3. razvojne osi smo že zapisali, da stoji. V gradnji ni niti zahodna obvoznica, v zadnjih letih se praktično ne premika naprej. Projekt je še vedno v fazi načrtovanja na papirju, brez aktivne gradnje ali bližnjega začetka v 2026.
Zaključek: Če bo šlo tako naprej, se Dolenjski, Beli krajini in Kočevsko-ribniškemu območju slabo piše. O moratoriju in cestah sicer nič ne govorijo, molčijo, domnevno se to njih ne tiče, po volitvah pa – kaj lahko pričakujemo, da bodo imeli oblast še naprej? Naj vsak sam ugotovi! Odgovor ni težak.
M. D.
