Raziskovalec arhivov tajne politične policije Igor Omerza meni, da bi morala predsednica republike Nataša Pirc Musar zaradi očitkov in sumov, povezanih z njeno prijateljico Viktorijo Krivoluckayo, razmisliti o začasni odpovedi prejemanju zaupnih informacij. Če tega ne bi mogla storiti, pa bi se morala odpovedati predsedniški funkciji, je povedal v intervjuju za Demokracijo.
Omerza poudarja, da za zdaj ne govori o utemeljenem sumu, da bi zaupni podatki prek predsednice odtekali v Moskvo, temveč o sumih, ki bi jih morale pristojne institucije potrditi ali ovreči.
Omerza je kot enega od razlogov za zaskrbljenost izpostavil medijske navedbe o Krivoluckayi, ki odločno zanika kakršne koli povezave z rusko obveščevalno službo. Sam dopušča možnost, da se ji dela krivica, vendar meni, da nekateri indici kažejo na preplet okoliščin, ki jih je težko v celoti pripisati naključju.
Kritičen je tudi do odločitve o podelitvi izrednega slovenskega državljanstva Krivoluckayi. Pri tem izpostavlja njeno prometno nesrečo, pobeg s kraja nesreče in po njegovih besedah prenašanje krivde na sovoznico. Meni, da bi bilo bolj verodostojno, če bi državljanstvo pridobila po redni poti.
Glede morebitnega vpliva na kadrovanje v predsedniški palači Omerza pravi, da ne ve, kdo svetuje predsednici oziroma kdo vpliva na njene odločitve. Kot primer omenja neimenovanje guvernerja Banke Slovenije, pri katerem naj bi imel po njegovem mnenju vpliv predsedničin mož Aleš Musar.
Ob tem Omerza poudarja, da je izraz »utemeljen sum« pravni termin, ki pomeni precejšnjo stopnjo gotovosti, zato ga sam ne uporablja. Po njegovem bi morali pristojni organi preveriti, ali so sumi glede morebitnih povezav z rusko obveščevalno službo utemeljeni. Do takrat bi se predsednica po njegovem lahko prostovoljno odpovedala prejemanju najbolj občutljivih informacij.
Omerza opozarja, da bi takšna odločitev lahko otežila predsedničino opravljanje funkcije, zlasti njeno vlogo pri vodenju države in vojske. Zato meni, da bi morala predsednica, če se ne more začasno distancirati od prijateljice, razmisliti tudi o odpovedi funkciji. Ob tem dodaja, da bi bila odpoved prijateljstvu lahko zgolj začasna, denimo za leto dni.
V pogovoru je Omerza opozoril tudi na po njegovem mnenju še vedno prisoten vpliv nekdanjih jugoslovanskih varnostno-obveščevalnih struktur. Omenil je več primerov, s katerimi utemeljuje svojo oceno o vztrajnosti »udbovskih lovk«, hkrati pa opozoril na možnost delovanja novih ruskih obveščevalnih mrež. Med drugim se sklicuje na afero »spečih vohunov« in izraža zaskrbljenost zaradi domnevnega ruskega vpliva v Sloveniji in Evropski uniji.
A. V.
