Varovanja neprijavljenih shodov so povzročila kar 882.650,82 evra stroškov. Poslanka Anja Bah Žibert vlado sprašuje, zakaj morajo te stroške kriti davkoplačevalci?
Poslanka opozarja, da so neprijavljeni shodi državljane stali približno za eno šolo, en dom za starejše ali dva vrtca.
Poslanka Anja Bah Žibert je Vladi RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z umikom soglasja za prve tožbe, vložene zoper posameznike, povezane z zahtevki za povrnitev stroškov. Državno odvetništvo je decembra 2021 vložilo prvo tožbo zoper znanega organizatorja neprijavljenih protestov. Pri tem je šlo za zahtevke za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih v zadnjih dveh letih.
Bah Žibertova je ob tem spomnila na 6. člen Zakona o javnih zbiranjih, ki določa, da je shode oz. prireditve prepovedano organizirati z namenom, “da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa.”
Izpostavila je še 10. člen Zakona o javnih zbiranjih, ki določa, da mora organizator shod oz. prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje.
Nadalje mora organizator določiti vodjo, hkrati pa zagotoviti tudi rediteljsko službo. Glede na 11. člen Zakona o javnih zbiranjih mora organizator shoda tega prijaviti najmanj tri dni pred dnevom shoda, organizator prireditve pa najmanj pet dni pred dnevom shoda.
Shodi so bili zelo dobro organizirani
Poslanka Anja Bah Žibert opozarja, da je šlo za organizirane shode, kar izkazuje dejstvo, “da so je nanje pozivalo prek družbenih omrežjih, da je bila pripravljena vsebina shoda, program in ozvočenje. V pozivih na neprijavljene proteste se je oznanjalo, da so ulice njihove. Glede na to, nikakor ne more iti za neorganizirane shode. Tudi v večinskih medijih so organizatorji protestov sporočali, da pozivajo na proteste. Ob tem velja spomniti tudi na fotografijo (spodaj), iz katere je razvidno, kako se organizator neprijavljenih protestov dogovarja glede scenarija snemanja prispevka enega izmed neprijavljenih protestov”.
Poslanka še poudarja, da v SDS vedno zagovarjajo pravico do zbiranja in to bodo vedno branili. Toda pri tej je šlo za neprijavljene organizirane shode, ki so bili tudi nasilni.
“Ti shodi so državljane stali približno za eno šolo, en dom za ostarele ali dva vrtca.”
Shode je treba prijaviti, pridobiti ustrezna soglasja in poravnati potrebne obveznosti. Vsak naj poravna tisto, kar mora. In ne drži, da so se ljudje, kar sami spomnili iti na ulico. Prvi shodi so se namreč začeli že pred vzpostavitvijo vlade pod vodstvom Janeza Janša.
Nova vlada umika soglasja k tožbam, ministrica Švarc Pipanova napovedala zakon o amnestiji
Ministrstvo za notranje zadeve oz. nova ministrica Tatjana Bobnar je že dan po imenovanju, 2. junija 2022, umaknila soglasje za prve tožbe, vložene zoper posameznike, povezane z zahtevki za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih v zadnjih dveh letih. Nova ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan (SD) pa je napovedala začetek priprave t. i. splošnega zakona o odpravi zakona za prekrške na protestih v času epidemije covid-19.
Anja Bah Žibert glede na navedeno Vlado RS zato sprašuje naslednje?
1. Ali se je pri navedenih protestih, ki so bili glede na vsebino, pozive nanje, program z ozvočenjem, nesporno organizirani spoštovalo 10. člen Zakona o javnih zbiranjih?
2. Ali so imeli vodje oziroma organizatorji omenjenih neprijavljenih shodov zagotovljeno rediteljsko službo?
3. Ali je med neprijavljenimi protesti prihajalo do nasilja, motenja javnega reda oziroma motenja javnega prometa?
4. Ali sedaj organizatorjem javnih shodov ni treba več upoštevati 10. in 11. člena Zakona o javnih zbiranjih – komu je dopuščeno, da tega ne upoštevajo?
5. Kako Vlada RS ocenjuje dejstvo, da vodjem oziroma organizatorjem javnih shodov, s katerimi so pozivali k nespoštovanju predpisov za zagotavljanje zdravja in življenja ljudi, ni treba spoštovati veljavne zakonodaje s področja zakona o javnih zbiranjih – zbirati prijav, dovoljenj lastnikov, soglasij lokalnih skupnosti, rediteljskih in varnostnih služb, soglasij zdravstvenih domov in gasilskih društev, zaporami cest in poti, elaborati glede hrupa itd.?
6. Zakaj Vlada Republike Slovenije meni, da morajo sedaj stroške varovanja zaradi neprijavljenih organiziranih shodov s strani Jaše Jenulla, Tee Jarc, kriti davkoplačevalci?
Na poslankina vprašanja mora vlada odgovoriti v 30 dneh.
Slovenska policija je imela od marca 2020 do 31. decembra 2020 539.966,90 evra stroškov, od 1. januarja 2021 do 20. septembra 2021 pa 342.683,92 evra.
Skupaj je imela kar »882.650,82 evrov stroškov za izvedbo varovanj javnih shodov, ki niso bili prijavljeni skladno z Zakonom o javnih zbiranjih«
A. L.
