Prvi november je za kristjane eden najlepših in najglobljih praznikov vere. Na praznik vseh svetih se spominjamo vseh tistih, ki so dosegli svetost in živijo v Božji navzočnosti. Ne le svetnikov, katerih imena poznamo in jih častimo, temveč tudi neštetih tihih, skromnih in dobrih ljudi, ki so svojo vero živeli v vsakdanjem življenju.
Svetost ni namenjena le izbranim. Je povabilo vsakemu izmed nas. Raste v ljubezni, odpuščanju, usmiljenju, zvestobi in drobnih dejanjih dobrote. V življenju staršev, ki se razdajajo za svoje otroke. V požrtvovalnosti tistih, ki skrbijo za bolne in ostarele. V ljudeh, ki tudi v preizkušnjah ohranjajo vero, poštenost in zaupanje v Boga.
Praznik vseh svetih nas spominja, da življenje ni omejeno le na čas med rojstvom in smrtjo. Naša vera nas uči, da je človek ustvarjen za večnost.
V teh dneh se naše misli še posebej obračajo tudi k našim dragim pokojnim. Obiskujemo grobove, prižigamo sveče in se v tišini spominjamo obrazov, besed in trenutkov, ki ostajajo zapisani v naših srcih. Toda krščanski spomin ni le žalost za tistimi, ki jih ni več med nami. Je tudi hvaležnost za vse, kar so nam podarili, in upanje, da se bomo nekoč znova srečali.
Pri tem ne pozabimo, da je 1. november praznik vseh svetih, 2. november pa dan spomina vseh vernih rajnih, ko Cerkev še posebej moli za pokojne. Oba dneva povezuje vera v vstajenje in večno življenje.
Jezus nam daje obljubo, ki presega vsako človeško negotovost:
»Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre.« (Jn 11,25)
V teh besedah je bistvo našega krščanskega upanja. Smrt nima zadnje besede. Zadnjo besedo ima Bog, ki je ljubezen.
Praznik vseh svetih nas vabi tudi k razmisleku o našem življenju. Koliko dobrega smo pripravljeni storiti? Znamo odpuščati? Smo dovolj pozorni do osamljenih, bolnih in ljudi v stiski? Znamo svojim otrokom in vnukom predajati vero, vrednote in spoštovanje do življenja?
Naši predniki so nam poleg materialne dediščine zapustili nekaj mnogo dragocenejšega: vero, ljubezen do družine, spoštovanje do sočloveka in zavest, da je vsako človeško življenje sveto in neprecenljivo.
Naša odgovornost je, da te vrednote ohranimo in jih predamo prihodnjim rodovom.
V Krščanskem forumu SDS želimo ob prazniku vseh svetih posebej poudariti pomen dostojanstva vsakega človeka, medgeneracijske povezanosti, sočutja in krščanskega upanja. Družba, ki spoštuje življenje, neguje spomin na svoje prednike in skrbi za najranljivejše, ohranja svoje najgloblje človeške in duhovne temelje.
Naj nas letošnji praznik vseh svetih poveže v molitvi, hvaležnosti in ljubezni. Naj bo čas, ko se ustavimo ob svojih najdražjih, se spomnimo tistih, ki so odšli pred nami, in se zavemo, da so največje vrednote pogosto skrite v preprostih dejanjih dobrote.
Naj luč vere razsvetljuje naše poti, ljubezen povezuje naše družine, upanje pa nas utrjuje v zaupanju, da se življenje s smrtjo ne konča, temveč se v Bogu dopolni.
Vsem želimo blagoslovljen, miren in z vero prežet praznik vseh svetih.
Krščanski forum SDS
