Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je v današnji izjavi napovedal ukinitev devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.
“Rezultati mednarodnih raziskav znanja so za Slovenijo strašno resno opozorilo,” je dejal minister. Spomnil je, da so slovenski 15-letniki na vseh treh področjih merjenja, torej bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi. Trend slovenskih dosežkov je označil za katastrofalen.
Napovedal je pripravo celovite reforme slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Ob tem je nanizal več ukrepov, ki jih bodo uvedli, med njimi prenova učnih načrtov, reforma nacionalnega preverjanja znanja in mature, povrnitev avtoritete učiteljem, pa tudi odprava devetletke in priprava prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo.
Končni cilj reforme je po ministrovih besedah jasen, in sicer vsakemu omogočiti, da doseže svoj optimum. “Ne morejo pa biti vsi odličnjaki,” je dodal.
Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme. Nova osemletka pa se bo po njenih napovedih začela izvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred bo postal obvezni vrtec, ki se bo lahko izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca.
Napoved spremem sledi po tistem, ko je mednarodna raziskava Pisa razkrila, da je znanje slovenskih učencev v zadnjih treh letih precej padlo.
Raziskavo so predstavili danes. Po njej so slovenski 15-letniki lani dosegli nižje rezultate kot pred tremi leti. Na področju naravoslovne pismenosti so njihovi dosežki okoli povprečja držav OECD, na področju matematične in bralne pismenosti pa so pod povprečjem OECD, ki je prav tako nižje kot pred tremi leti, je razvidno iz danes objavljene raziskave.
Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, pa tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja.
“Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022,” navaja OECD.
Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk).
Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk.
Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk.
Predstavniki Pedagoškega inštituta, ki v Sloveniji koordinira raziskavo PISA, so rezultate podrobneje predstavili na novinarski konferenci ob 13. uri, izjavo pa je nato podal tudi minister Rončević, ki je napovedal precejšnje spremembe.
A. J.
