Ustavno sodišče je razveljavilo sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu. S tem se po oceni Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) odlaga uveljavitev ukrepov, ki so po letih zamujenih priložnosti nujni za okrevanje in krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter s tem za vzdrževanje socialne države.
V zbornici sicer spoštujejo odločitev ustavnega sodišča in pozdravljajo priložnost, da v prihodnjih mesecih državljankam in državljanom natančno predstavijo, kaj zakonski ukrepi prinašajo. Odločitev o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je po njihovem prepričanju odločitev o tem, kakšno državo si želimo čez deset let – takšno, ki ljudem in podjetjem postavlja ovire, ali takšno, ki jim odpira pot.
Kaj prinaša zakon
Zakon med drugim predvideva:
- nižji davek na osnovna živila, kar bi pomenilo cenejši tedenski nakup, ter
- razbremenitev dela, ki bi podjetjem olajšala zaposlovanje.
- Vključuje tudi začasno znižanje davka za del energentov in
- spodbuja daljše ostajanje starejših na trgu dela.
Temeljne prehranske proizvode – kruh, moko, testenine, osnovne vrste mesa, mlečne izdelke, jajca, maslo, sončnično olje, sladkor ter sveže sadje in zelenjavo – bi uvrstil v posebno nižjo stopnjo DDV (z 9,5 na 5 odstotkov).
Italija, Hrvaška in Madžarska osnovna živila obdavčujejo po stopnjah med 4 in 5 odstotki, Avstrija pa je 1. julija letos stopnjo za izbrana živila trajno znižala z 10 na 4,9 odstotka.
Dokler razlika v davčni obremenitvi ostaja, se del nakupov seli čez mejo. S tem se zmanjšujejo prihodki domačih proizvajalcev, dobaviteljev in trgovcev ter davčni prilivi v državni proračun. Gospodinjstva bodo do začetka izvajanja zakona še naprej plačevala višji davek na osnovna živila kot potrošniki v vseh štirih sosednjih državah, podjetja pa bodo odlagala naložbe, medtem ko se prednost konkurence v regiji krepi.
Rast stroškov dela in stagnacija
TZS je že julija opozarila, da so se stroški dela v Sloveniji po podatkih Eurostata med letoma 2022 in 2025 povečali za 28,6 odstotka, v povprečju Evropske unije pa za 15,6 odstotka. Bruto domači proizvod na prebivalca v standardih kupne moči je lani znašal 90 odstotkov povprečja Unije – enako kot leta 2022. Rast stroškov dela brez spremljajoče rasti produktivnosti ne prinaša niti razvojnega zagona niti večje kupne moči.
Zato so ukrepi za razbremenitev dela in zmanjšanje administrativnih bremen tisti del zakona, ki ga gospodarstvo potrebuje najbolj.
“Vsak mesec odlašanja je mesec, v katerem gospodinjstva plačujejo več, kot bi bilo treba, podjetja pa odlagajo odločitve o naložbah. Temelj socialne države je lahko le zdravo in razvojno naravnano gospodarstvo. Brez njega ni ne delovnih mest ne javnih sredstev za socialne pravice,” poudarja predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah.
Referendum: ZA zakon
Na TZS zakon razumejo kot nujen korak h konkurenčnemu gospodarstvu, ki ustvarja delovna mesta, podjetjem omogoča razvoj in polni javne blagajne, iz katerih se financira socialna država. Brez tega zaporedja socialnih pravic ni mogoče ohranjati, še manj krepiti. Po letih, ko so se obremenitve gospodarstva povečevale hitreje od produktivnosti, zakon malim trgovcem in gospodinjstvom vrača pogoje, v katerih ne bodo zgolj preživeli, temveč bodo lahko tudi uspevali.
Zato bodo na referendumu zakon podprli, glasovali ZA zakon. Verjamejo, da bo odločala vsebina ukrepov in ne poenostavljene razlage, ter da bodo volivke in volivci znali presoditi, kaj zakon dejansko prinaša. V času, ko se države po vsej Evropi potegujejo za naložbe, razvoj in najboljše kadre, si Slovenija novo obdobje negotovosti težko privošči.
Kdo nasprotuje zakonu – nižjim davkom?
Nevladniki: Glas ljudstva (Jaša Jenull) in Amnesty International Slovenije, ki so se pridružili Jenullu. Od opozicije so proti nižjim davkom Gibanje Svoboda, SD in Levica.
M. D.
