Janez Markeš je tisti novinar in komentator Dela, ki v prostem času vlaga ustavne pobude, v službi pa se kot novinar in komentator opredeljuje o vprašanjih, ki jih obravnava njegova pobuda.
S tem ne krši le načelo, da nihče ni sodnik v lastni zadevi, pač pa tudi novinarske standarde in kodekse, ki določajo, da mora novinar ali komentator, ki je vpleten v dogodke, o katerih poroča, to razkriti ali se iz poročanja izločiti, saj je v tem primeru v konfliktu interesov in pri obravnavi zadeve nikakor ne more biti nepristranski, kar je sicer osnovna zahteva novinarskega poklica.
Markeš je namreč eden od 30 samooklicanih levih razumnikov (med njimi so tudi tisti skrajni, kot so Dušan Keber, Svetlana Slapšak, Darko Štrajn in Boris Vezjak), ki so 21. maja na ustavno sodišče vložili ustavno pritožbo, s katero med drugim zahtevajo razveljavitev volitev. Kot razlog navajajo afero Black Cube, ki naj bi vplivala na svobodno izvedbo volitev.
No, če Markeš v prostem času na ustavno sodišče vlaga ustavne pritožbe, pa v službenem času poroča in komentira ravno ta vprašanja, zaradi katerih je vložil pobudo in se o njih opredeljuje, ne da bi bralce in gledalce opozoril na to, da je tudi sam vpleten v zadevo. Tako denimo z Alijem Žerdinom v Delovem podkastu kot “neodvisna novinarja” redno komentirala afero Black cube, njenem vplivu na volitve in njihovo legitimnost. Pri tem pa je jasno, da komentarji, glede na Markeševo aktivistično udejstvovanje v prostem času, nikakor ne morejo biti objektivni.
A. V.



































