Kandidat Franci Matoz je prejel podporo pristojnega odbora za funkcijo ministra za notranje zadeve in lokalno samoupravo.
Franci Matoz se je danes pred Odborom za notranje zadeve in javno pravo Državnega zbora Republike Slovenije predstavil kot kandidat za ministra za notranje zadeve in javno upravo v četrti vladi Janeza Janše. V obsežni predstavitvi je podrobno orisal svojo poklicno pot, opredelil ključne izzive novega resorja in predstavil konkretne ukrepe, ki jih namerava uresničiti.
Matoz je rojen leta 1963 v Ljubljani. Izhaja iz delavske družine in svojo poklicno pot začel v Kadetski šoli za miličnike v Tacnu, ki jo je uspešno zaključil leta 1982. Nato je bil razporejen na Policijsko postajo Divača, kjer je pridobil prve izkušnje z delom v policiji. V nadaljevanju je postal pomočnik komandirja na Policijski postaji Kozina, po osamosvojitvi Slovenije leta 1992 pa komandir Postaje prometne policije Koper, eno večjih policijskih postaj v državi.
Leta 1994 se je odločil za nadaljevanje študija na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je univerzitetni študij zaključil leta 1996. Po opravljenem odvetniškem pripravništvu je leta 2002 postal odvetnik in ustanovil lastno odvetniško družbo. Trenutno vodi Odvetniško družbo Matoz s sedežem v Kopru.
Zakaj odločitev za prevzem ministrske funkcije?
Odločitev za prevzem ministrske funkcije, ki pomeni opustitev dobro plačanega poklica, po njegovih besedah ni bila lahka: vodilo mu je bilo zgolj to, da za Slovenijo naredi nekaj dobrega in da v okviru svojih zmožnosti uspešno vodi resor, za katerega je kandidat. V primeru pridobitve podpore odbora namerava poklic dati v mirovanje.
Matoz je izpostavil, da nova zakonodaja v delovno področje Ministrstva za notranje zadeve vključuje tudi področje dosedanjega Ministrstva za javno upravo (razen področja lokalne samouprave) ter delno digitalizacijo z Ministrstva za digitalno preobrazbo. Gre za bistveno širši obseg vsebinskih pristojnosti, ki zahteva premišljeno notranjo organiziranost.
Napovedal je temeljit pregled utemeljenosti obstoječih organizacijskih enot. Obstoječe službe iz dosedanjih resorjev se ne bodo zgolj prenesle v nespremenjeni obliki; kjer bo zaznano podvajanje, bodo določena delovna mesta ukinjena. Pretirana razdrobljenost po Matozovem prepričanju onemogoča sistemski pristop k reševanju kompleksnih vsebin in povzroča nepotrebno kopičenje vodstvenih funkcij.
Posebno pozornost je namenil zaskrbljujočim kadrovskim razmeram v policiji. Podatki za obdobje 2022–2026 kažejo, da je v policijo prišlo 1.400 novih zaposlenih, odšlo pa 2.064, torej več kot 600 več, kot jih je prišlo. To je po njegovi oceni nesprejemljivo, glede na to, da je policija že tako podhranjena.
Za rešitev tega problema je napovedal pospešitev projektov za vzpostavitev sodobnega sistema izobraževanja in usposabljanja policistov, uvedbo sistema štipendiranja za mlade kadre ter ukrepe za zadrževanje strokovnega kadra in medgeneracijski prenos znanja. Vzpostavitev vzdržnega kariernega sistema je po njegovi oceni temeljni predpogoj za uspešno pridobivanje in razvoj zaposlenih v hierarhični organizaciji, kakršna je policija.
Izrazil je tudi stališče, da je za policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje in kulturo ter socialno varstvene storitve potreben ločen plačni sistem, medtem ko naj bi enotni plačni sistem ostal le na administrativni ravni javnega sektorja.
Podroben pregled postopkov, NPU
Matoz je napovedal, da bo takoj po prevzemu funkcije odredil podroben pregled vseh birokratskih postopkov, ki jih morajo policisti opravljati in so nepotrebni, vse z namenom razbremenitve in omogočanja osredotočenosti na operativno delo. Poudaril je, da je policistom potrebno vrniti pooblastilo za samostojno odkrivanje kaznivih dejanj.
Poleg zakonskih predpisov delo policistov urejajo številni notranji akti in usmeritve, ki terensko delo otežujejo namesto da bi ga olajšali. Možnosti za optimizacijo bo Matoz iskal tudi na normativni ravni, v sodelovanju z ministrom za pravosodje pa namerava preučiti možnosti za nadgradnjo institutov prekrškovnih in kazenskih postopkov.
Matoz je ocenil, da je nujno potrebna redefinicija obstoječe organiziranosti Uprave kriminalistične policije. Na državni ravni so po njegovi oceni kadrovske kapacitete premalo izkoriščene, medtem ko je na regionalni in lokalni ravni – tam, kjer so prebivalci in kjer policiste najbolj potrebujejo – stanje ravno nasprotno. Rešitev vidi v regionalizaciji kriminalistične policije s koncentracijo funkcij vodenja, usmerjanja preiskav in koordinacije na državni ravni.
Posebej se je ustavil pri vlogi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), za katerega meni, da glede na razpoložljive kadrovske kapacitete ni dovolj izkoriščen in da v celoti ne upravičuje svojega zakonsko določenega posebnega položaja v hierarhičnem ustroju policije.
Matoz je poudaril, da nezakonito pridobivanje premoženja in njegova nadaljnja uporaba povzročata finančno škodo za državni proračun, spodkopavata ustavno načelo socialne države ter krepita organiziran kriminal in korupcijo. Posebna pozornost bo namenjena ničelni toleranci do korupcije in prednostnemu obravnavanju korupcijskih kaznivih dejanj ter gospodarske in organizirane kriminalitete, s poudarkom na operativnem sodelovanju z novim organom SKOK.
Avtocestna policija, tehnične rešitve
V skladu s koalicijsko pogodbo je Matoz napovedal vzpostavitev sistema avtocestne policije. Specializirane enote bodo prispevale k sistematičnemu vzpostavljanju reda na avtocestah in hitrih cestah, izboljšanju pretočnosti prometa in prometne varnosti ter zmanjšanju števila prometnih nesreč. Pri tem je poudaril, da prisotnost policistov na glavnih in regionalnih cestah ne bo zmanjšana, obstoječe postaje prometne policije pa bodo delovale naprej.
Matoz je izpostavil tudi potrebo po uvajanju modernih tehničnih rešitev, kot je avtomatizirano preverjanje registrskih tablic, ki bi policistom v večji meri omogočilo predselekcijo vozil. To rešitev z dobrimi izkušnjami že uporabljajo številne druge evropske države.
Migracije
Matoz je opozoril, da je zaradi neaktivnosti v prejšnjem mandatu potrebno nemudoma pristopiti k izvajanju pakta EU o migracijah in azilu, katerega rok za pričetek izvajanja je 12. junij 2026. Svet EU je maja 2024 sprejel deset zakonodajnih aktov, s katerimi je reformiral celoten evropski okvir za upravljanje azila in migracij.
Poudaril je potrebo po doslednem razlikovanju med zakonitimi in nezakonitimi migracijami ter begunci, ki bežijo pred vojnimi spopadi. Za nezakonite migrante iz varnih držav je napovedal hitrejše postopke vračanja in zmanjšanje zlorab instituta mednarodne zaščite. Stalni nadzor na kontrolnih točkah nekdanjih mejnih prehodov bo preusmerjen v odkrivanje nezakonitih migracij na zeleni meji, zlasti v poletnih mesecih. Slovenija si bo kot zagovornica schengenskega območja prizadevala za krepitev operativnega sodelovanja s sosednjima državama z mešanimi patruljami, skupnim nadzorom in izmenjavo informacij.
Romska problematika
Matoz je izpostavil potrebo po ureditvi romske problematike z upoštevanjem enakih meril za vse in ustreznih zakonodajnih sprememb. Varnostna situacija na območjih z romskimi naselji je po njegovi oceni kompleksna in zahteva usklajeno delovanje številnih deležnikov. Nujno je krepiti prisotnost policistov na terenu.
Matoz je kritičen do delne dekriminalizacije prikrivanja po 217. členu KZ-1 ter do dekriminalizacije tatvine in poškodovanja stvari manjše vrednosti, za kateri meni, da sta povzročili dodatne administrativne obremenitve policije, nista normativno dovolj prilagojeni dejanskim potrebam dokazovanja in imata nejasno razmejitev policijskih pooblastil.
Finančne razmere v policiji
Matoz je izrazil zaskrbljenost glede finančnih razmer v policiji. Po njegovih informacijah so bila v rebalansu proračuna za leto 2026 na postavki materialnih stroškov Ministrstva za notranje zadeve oziroma policije sredstva znižana za 60 milijonov evrov. Takšno zmanjšanje po njegovi oceni ogroža opremljanje policistov, nabavo goriva, vzdrževanje opreme, uniforme in zaščitna sredstva ter operativno delo na splošno. Napovedal je prizadevanje za zagotovitev stalnega, predvidljivega in ustrezno visokega deleža finančnih sredstev v proračunu policije.
Kibernetska varnost
V zaključku predstavitve je poudaril, da kibernetska varnost ni le tehnološko vprašanje, temveč strateška in varnostna prioriteta, ki zahteva proaktivno delovanje. Slovenija se, podobno kot druge evropske države, sooča s pomanjkanjem visoko usposobljenih strokovnjakov na področju informacijske varnosti, kar povečuje ranljivost sistemov. Velik poudarek bo namenjen digitalizaciji poslovnih procesov ter uvajanju sodobnih tehnologij, vse z namenom povečanja učinkovitosti dela.
Odbor za notranje zadeve in lokalno samoupravo ga podprl z 8. glasovi za in 6. proti.
M. D.
