Medtem ko sindikati v policiji, na fakultetah in po javnem sektorju intenzivno nagovarjajo (in ponekod silijo) ljudi k podpisovanju zahteve za referendum proti interventnemu zakonu, se postavlja vprašanje: gre za legitimno obrambo pravic ali za klasično levičarsko maščevanje novi vladi?
Takoj po sprejemu Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZUIRS) so sindikalne centrale in njihovi politični sateliti zagnali stroj za zbiranje podpisov.
Notranje obvestilo Sindikata policistov Slovenije (SPS), ki smo ga prejeli v uredništvu, je zgovoren primer: policiste se poziva k aktivni podpori in širjenju informacij, kot da gre za eksistencialno grožnjo.
Kaj sindikate najbolj moti?
Najglasneje kričijo zaradi “prisilnega upokojevanja” in “socialne kapice” na prispevke (7.500 evrov). A poglejmo realnost: Zakon ne uvaja avtomatičnega odslovljenja vseh starejših delavcev. Delodajalec (tudi policija ali univerza) dobi možnost, da ob izpolnitvi pogojev za pokojnino odloči, koga obdrži – tisti, ki ostanejo, pa lahko prejemajo polno pokojnino + polno plačo. To je fleksibilnost, ki jo marsikatera evropska država že pozna.
Najbolj problematičen pa je način zbiranja podpisov. Na fakultetah so stojnice ob vhodu, profesorji nagovarjajo kolege in študente, v policiji so notranja obvestila. Gre za organizirano mobilizacijo javnega sektorja.
Janša: Gre za “izraz poraza”
Janez Janša je referendumsko akcijo sindikatov in leve opozicije jasno označil kot politično motivirano: “Ne bom rekel, da je nagajanje, gre za izraz poraza, ki so ga doživeli na parlamentarnih volitvah in ki ga ne morejo prenesti.”
Janša je še dodal: “… smo edina država, v kateri se sindikati borijo proti temu, da bi bilo življenje za vse boljše.” “Ne razumem tistih, ki napovedujejo blokado tega zakona.”
Po njegovem mnenju referendum sploh ni mogoč zaradi davčnih določb v zakonu.
Hojs o sindikatu policistov
Aleš Hojs je bil še bolj konkreten glede pritiskov v policiji. Na X (Twitter) je zapisal: “Stotine policijskih svetnikov se svaljka po pisarnah, na terenu pa policistov primanjkuje. Zato njihov sindikat že poziva, naj prispevajo podpise pod zahtevo za referendum, saj bi se svaljkali še dalje.”
Hojs tako sindikalno akcijo vidi kot poskus ohranitve udobnega statusa quo posameznikov v policiji na račun operativnega dela na terenu.
Kdo tu res brani delavce?
Sindikati branijo status quo visokih davčnih obremenitev in togosti trga dela. Zakon pa prinaša razbremenitve za samozaposlene, normirance, visoko kvalificirane kadre in gospodarstvo.
Namesto da bi sindikati zahtevali boljše ciljanje ukrepov, so se odločili za frontalni napad. Temu ne moremo reči obramba delavcev, pač pa je to obramba sindikalne moči in političnih zaveznikov.
Slovenija potrebuje razvoj, ne pa stalnih blokad in ideoloških vojn. Če sindikati res verjamejo v svoje argumente, naj prepričajo ljudi na referendumu – če bo do njega sploh prišlo. Do takrat pa naj nehajo pritiskati na zaposlene v policiji in na univerzah.
Zapis Policijskega sindikata:
A. L.
