Gospodarska rast se je v drugem letošnjem četrtletju občutno umirila. V prvem polletju skupaj je bila gospodarska rast le 1,4-odstotna. Rast je znižal negativni zunanjetrgovinski saldo.
Potrošnja gospodinjstev je bila medletno višja za 1,1 odstotka, kar je nekoliko nižja rast kot v prejšnjih dveh trimesečjih. Visoka pa je rast državne potrošnje, v drugem trimesečju je bila kar 12,3-odstotna. V primerjavi z lanskim drugim četrtletjem se je zvišala za 5,5 odstotka.
Največji negativni učinek na gospodarsko rast je imela menjava s tujino. Ob 4,4-odstotni rasti uvoza in 0,8-odstotnem padcu izvoza je bil prispevek menjave s tujino k rasti drugo četrtletje zapored negativen. Tokrat jo je zniževal za 4,1 odstotne točke.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 1,6 odstotka, kar je prvi medletni upad po daljšem obdobju. Lani so se investicije v osnovna sredstva večino leta zviševale po dvomestni stopnji ali blizu tega, že na začetku tega leta pa se je rast skoraj povsem ustavila
Na upad investicij v drugem letošnjem trimesečju so imele največji vpliv investicije v gradbeništvu, ki so upadle za 4,0 odstotka.
Za celotno leto večina zadnjih domačih in tujih napovedi kaže na gospodarsko rast nekje okoli 2,5 odstotka oz. nekoliko pod tem. V prvem polletju je bila ta 1,4-odstotna, kar pomeni, da bo v drugi polovici leta potrebna precejšnja pospešitev, če bo to sploh mogoče.
M. D.
