Državni zbor bo na marčevski plenarni seji, ki se bo začela prihodnji ponedeljek, 4. marca, začel z obravnavo predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (evtanaziji oz. samomoru).
Predlog zakona je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič prejela že 17. julija 2023 in se šele zdaj odločila, da bo predlog uvrstila v parlamentarno proceduro.
Sprejemanje bo potekalo po rednem postopku, kar pomeni, da bodi naslednji meseci namenjeni temu ideološkemu razdvajanju. S tem bo koalicija (Svoboda, SD in Levica) pred evropskimi volitvami tudi nedvomno odvračala od poraznih rezultatov njihovega vodenja države.
Iz gradiva je razvidno, da bodo zakon o evtanaziji predstavljali njegovi avtorji: Dušan Keber, Luka Mišič, Andrej Pleterski, Igor Pribac in Brigita Skela Savič. Zakon je sicer pripravila Srebrna nit pod vodstvom Biserke Marolt Meden, ki je po tem postala svetovalka predsednice države Nataše Pirc Musar. Za predsednico Srebrne niti pa so nato marca lani postavili širši javnosti neznano Anito Caruso, nekdanjo sodelavko Rdečega križa in Zveze prijateljev mladine Slovenije, prihajala naj bi iz Celja ali okolice. S tem se je Biserka Meden Marolt umaknila iz središča javnosti, čeprav je znano, da je bila ena od velikih pobudnic in pripravljavk zakona o evtanaziji.
Usmrtitve ljudi podpira tudi njena zdajšnja “delodajalka” Pirc Musarjeva. Usmrtitvam starejših, bolnih in socialno šibkih pa nasprotuje večina zdravnikov.
Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., specialistka infektologije, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je nedavno v intervju za Demokracijo povedala, da je njeno stališče do tega odklonilno. Dejala je:
“Moje stališče je odklonilno. V družbi, v kateri zdaj živimo, pa še bolj. Nismo namreč družba, ki bi znala poskrbeti za starejše in nebogljene. Slabo imamo razvito paliativno oskrbo. Sicer je vrhunska v tistem majhnem delu, kjer jo imamo, ampak v resnici nedostopna številnim državljanom. Res je skrajno neetično uvajati evtanazijo v takem primeru. Sploh se mi zdi, da je evtanazija v družbi razumljena kot neke vrste napredek, pri čemer se hitro pojavi asociacija recimo na evgeniko*, ki je bila v prvi polovici 20. stoletja razumljena kot napredek, dokler ni prišlo do spoznanj, kaj so v bistvu ti zdravniki, ki so to izvajali, naredili. Tukaj moramo zdravniki pravočasno stopiti stran, povedati ljudem, za kaj gre, in seveda teh postopkov ne izvajati.”
*Evgenika je družbena filozofija, ki zagovarja izboljševanje človekovih dednih lastnosti z različnimi oblikami posegov.
M. D.
