Na družbenih omrežjih močno odmevajo podatki o javnofinančnem primanjkljaju, ki jih je ministrstvo za financo objavilo v teh dneh. V prvem letošnjem polletju je vladajoča koalicija porabila 413 milijonov evrov več kot je prejela v državni proračun. Javnofinančni primanjkljaj je bil tudi 3,3-krat višji kot v prvem polletju leta 2022.
Stanje je alarmantno, ob tem ministri bežijo pred kamerami.
To pa še ni vse. Na lestvici konkurenčnosti Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta iz Lozane je Slovenija padla za štiri mesta. Med 64 državami se je Slovenija uvrstila v zadnjo tretjino in zaseda 42. mesto.
Na uvrstitev Slovenije je močno vplivala inflacija, zelo slabo pa se je Slovenija izkazala tudi v kategorijah javne finance in davki.
Iz podatkov oziroma lestvice konkurenčnosti najbolj izstopajo padci pri vladni učinkovitosti oziroma pri t. i. kategoriji “usposobljenost vlade”.
Pri gospodarski uspešnosti je Slovenija z lanskega 26. mesta nazadovala na 36. mesto. Slovenija je padla tudi pri kategorijah domače gospodarstvo, mednarodne investicije, zaposlenost in cene.
Pri vladni učinkovitost je Slovenija padla s 42. mesta na 45. mesto. Slovenija je namreč padla na lestvici tako pri javnih financah kot pri davčni politiki, institucionalnem okvirju in poslovni zakonodaji. Pri javnih financah je Slovenija padla z 41. mesta na 50. mesto, pri davčni politiki pa na 51. mesto. Pri oceni menedžerjev o upravljanju javnih financ se je Slovenija uvrstila na 55. mesto. Pri vplivu davkov na spodbude za delo in napredovanju pa je Slovenija na 62. mestu od 64. mest.
Prav tako smo padli na 46. mesto pri poslovni učinkovitosti in pri infrastrukturi na 36. mesto.
Podatke o globokem padcu Slovenije na mednarodnih lestvicah je v enem od poslanski vprašanj vladi objavila poslanka Suzana Lep Šimenko.
M. D.
