Župani občin, ki ležijo ob načrtovani trasi 3a razvojne osi od Ljubljane do Kočevja, opažajo, da aktivnosti na projektu ne potekajo s takšno dinamiko, kot bi si želeli. Želijo si sestanek z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, ki jim termina še ni potrdila.
Župani občin, ki ležijo ob načrtovani trasi 3a razvojne osi, so ministrico za sestanek zaprosili že pred časom, a termina zanje še ni našla.
Po večkratnem posredovanju so jim na ministrstvu termin obljubili, da bodo termin dobili ta teden, je za STA povedal ribniški župan Samo Pogorelc, predstavnik županov občin ob načrtovani trasi (13 občin), in dodal, da vse skupaj poteka zelo, zelo počasi.
Pogorelc je razkril, da so se “vsi projekti na 3a razvojni osi kar nekako ustavili, kar je nerazumljivo”. “Upam, da je to samo začasno in da ne gre za to, da bi nekdo v ozadju preračunaval, kaj se izplača in kaj ne. Ekonomika namreč pri tem ne more igrati glavne vloge, zato želimo, da vlada projekt prepozna kot pomemben in ga uvrsti tako v državni proračun za leto 2024 kot tudi v državni načrt razvojnih programov,” je dejal.
Na ministrstvu za infrastrukturo pa pravijo, da ima Bratušek zgoščen urnik in številne prošenje za sestanek, zato še ne vedo, kdaj bo lahko sprejela župane. Na vprašanje STA, kakšne načrte s projektom ima ministrica, na ministrstvu konkretno niso odgovorili. Izpostavili so, da bo dinamika nadaljnjih aktivnosti na projektu prilagojena finančnim sredstvom v proračunu.
Kot so pojasnili, je trenutno v pripravi projektna in prostorska dokumentacija za umestitev tretjega pasu ceste od Škofljice do Rašice in izgradnjo podvoza pod železniško progo na Škofljici. V pripravi sta državna prostorska načrta za obvoznico Ribnica in obvoznico Kočevje, za odsek Turjak-Retje pa so v izdelavi strokovne podlage, ki bodo podlaga za pripravo pobude za državno prostorsko načrtovanje, so zapisali v opisu trenutnih aktivnosti.
Glede uvrstitve projekta trase 3a razvojne osi v državni proračun za leto 2024 in državni načrt razvojnih programov so na ministrstvu odgovorili z naštevanjem posameznih delov projekta, ki so že uvrščeni v državni načrt razvojnih programov. To so, kot navajajo, obvoznice Velike Lašče, Ribnica in Kočevje, rekonstrukcije cest Lavrica-Škofljica, Škofljica-Rašica (z dodatnimi prehitevalnimi pasovi) in Retje-Ribnica ter novogradnja ceste Turjak-Retje (umeščanje v prostor).
Da je treba celoten projekt pospešiti, opozarjajo predvsem v občini Škofljica, čez katero se praktično vsak delovni dan vijejo dolge kolone avtomobilov tistih, ki se iz kočevske smeri dnevno vozijo v Ljubljano in nazaj. Novi župan Primož Cimerman je nedavno županom 13 občin, ki jih problematika zadeva, poslal poziv, da skupaj zahtevajo urgentni sestanek z vlado oz. pristojnim ministrstvom, na katerem bi za Škofljico čim prej našli rešitev v državnem prostorskem načrtu.
Pri tem poudarja predvsem potrebo po izgradnji obvozne oz. povezovalne ceste, ki bi potekala mimo Škofljice in prevzela večji del prometa, ki trenutno poteka skozi Škofljico. Opozarja namreč, da izgradnja zgolj podvoza pod železniško progo v Škofljici, ki je načrtovan v okviru izgradnje 3a razvojne osi, ne bo dovolj. Želi si, da bi na sestanku našli širšo rešitev in dobili tudi zagotovila, da bo izvedena.
Povezovalna cesta, ki bo imela zadostno število podvozov ali nadvozov pod železniško progo, je po njegovih besedah potrebna zaradi načrtovane gradnje drugega tira železnice od Ljubljane do Grosupljega. Dvotirna železniška proga namreč ne dopušča zdajšnjih nivojskih prehodov, zato bo treba namesto zdajšnjih nivojskih nujno zgraditi podvoze ali nadvoze, sicer bo Škofljica razdeljena in neprometno povezana.
K. R.
