“Anže, če ti pokličeš Luigija Di Maia, italijanskega ministra za zunanje zadeve, bo kaj, če ne, ne bo nič. Tanja (Fajon) nima niti njegovega mobitela in že od prejšnjega tedna se zamejci sprašujemo, kako da na Krasu ni bilo treh italijanskih Canadairov, ki so čakali na letališču v Ronkah. Rešili bi najmanj polovico požganega gozda.”
Tako je Damijan Terpin, zamejski Slovenec in odvetnik, zapisal dr. Anžetu Logarju, ko je ta na vlado Roberta Goloba naslovil posebno pobudo.
Logar je Golobovo vlado pozval, naj se čim prej poveže z italijansko vlado in v obliki meddržavnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo nemudoma pristopi k pridobivanju evropskih sredstev za obnovo prizadetega Krasa po uničujočem požaru.
Obnova naj vsebuje pogozdovanje, obnovo vse uničene infrastrukture, ukrepe za boj proti požarom ter nujno vprašanje zagotavljanja zadostne količine vode za to območje.
Požar je namreč prizadel dve sosednji državi, Logar pa je vlado spomnil, da ima Slovenija na podlagi medvladnega sporazuma vzpostavljen instrument koordinacijskega odbora obeh vlad, poleg tega pa še skupni odbor Furlanija – Julijska krajina – Slovenija. S skupnim sodelovanjem pa bo lažje zagotoviti več evropskih sredstev.
Logar je zapisal, da je v skupni kmetijski politiki EU skoraj četrtina sredstev namenjenih za preprečevanje gozdnih požarov in nesreč, EU pa je zaradi vse več gozdnih požarov ustanovila tudi evropski informacijski sistem za gozdne požare.
Evropska komisija v okviru sklopa Civilna varnost za družbo programa Obzorje Evropa izvaja dopolnilne ukrepe v podporo politikam za zmanjševanje tveganja nesreč (vključno z gozdnimi požari) in za povečanje zmogljivosti pri obvladovanju tveganj in odpornosti ter njihovem upravljanju. (vir)
Od vlade in zunanje ministrice Tanje Fajon bi sicer pričakovali, da se bodo takoj odzvali na Logarjev poziv, vendar tega doslej še nismo slišali. Če že ukrepali niso pravočasno in je bilo nekaterim morje pomembnejše od požara, bi lahko vsaj zdaj prisluhnili tistim, ki stvari poznajo.
Kako je trenutno na Krasu?
Danes si obetajo padavin, ki bi dokončno ustavile nevarnost ponovne širitve požara na tem območju. Vremenoslovci jih napovedujejo za vso državo, a kaže, da jih bo najmanj prav na Primorskem.
Največji požar v Sloveniji doslej je v dobrem tednu dni gasilo več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Pri delu jim je pomagalo približno 1200 pripadnikov vojske in policije. Požar je zajel približno 3000 do 3500 hektarjev površine, zgorelo je približno 40 odstotkov ozemlja v občini Miren – Kostanjevica, kjer je bilo glavno težišče požara.
A. L.
