Poslanci v državnem zboru obravnavajo predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti, značilnost obeh so investicije, ki se občutno povečujejo. Gre za dve milijardi evrov v vsakem od prihodnjih dveh let, skupno štiri milijarde evrov.
Opozicijske stranke, združene v KUL (SD, LMŠ, Levica in SAB), temu nasprotujejo, seje bojkotirajo. Očitno se s predlogom vlade in visokimi investicijami ne strinjajo.
V proračunih 2022 in 2023 so zajete načrtovane investicije, kakršnih ta država še nikoli v vsej svoji zgodovini ni imela na voljo. Iz proračunskih dokumentov je tudi razvidno, da bodo investicijska sredstva pravično razdeljena po celotni državi in v vseh sektorjih.
Načrtovane investicije po resorjih
V zdravstvo bo šlo več denarja, kot ga je bilo porabljenega v preteklem desetletju. Poleg tega bodo številne investicije še v cestno in železniško infrastrukturo, protipoplavno varnost, oskrbo s pitno vodo, vrtce in osnovne šole ter športno infrastrukturo, kot tudi v kulturo, znanost in digitalno povezljivost. Načrtovana so tudi znatna sredstva za naložbe v domove za starejše.
Proračunski primanjkljaj se bo zniževal
Stroški za investicije bodo povzročili tudi višji proračunski primanjkljaj, vendar pa investicije prinašajo večjo dodano vrednost, ta pa večje dohodke zaposlenim in večje dobičke podjetjem.
Proračunski primanjkljaj pa se bo kljub visokim izdatkom za investicije vseeno zniževal, z ocenjenih 7,9 odstotka bruto domačega (BDP) proizvoda v letu 2021 na 4,6 odstotka BDP v letu 2022 in na 2,7 odstotka BDP v letu 2023.
Dolg države bo nižji
Bistveno se bo znižalo tudi načrtovano zniževanje dolga države. Ta se bo z letošnjih 78,5 odstotka BDP znižal na 77,5 odstotka BDP v letu 2022 ter na 76 odstotkov BDP v letu 2023. Leta 2024 naj bi se znižal pod 75 odstotkov.
Javnemu dolgu je v državi namenjene veliko pozornosti, kar je tudi prav. Vendar pa podatki kažejo, da je Slovenija v obdobju zaostrenih epidemioloških razmer in epidemije covid-19 zadolženost v deležu BDP povečala za manj od povprečja v območju evra in celotne EU.
Zadolženost v času epidemije
Slovenija v tem v času povečala svojo zadolženost tako kot vsi ostali, vendar za četrtino manj kot ostale države evro območja, to je države s prevzetim evrom.
“Če se ne bi, bi danes imeli verjetno negativno gospodarsko rast. Tako pa je napoved za letos preko 6 odstotkov, s čimer bomo lažje pokrili stroške. Poleg tega smo z refinanciranjem dolga in pametnim zadolževanjem v zadnjem letu bistveno znižali obremenitev letnih proračunov, kar se tiče financiranja dolga.
Leta 2014 in 2015 smo za refinanciranje oziroma za obresti za dolg države dali preko tri odstotke BDP. Sedaj gremo proti 1,3 odstotka, kar je še enkrat lažje in tudi v deležu BDP-ja se državni dolg znižuje. Znižal se bo naslednje leto in tudi leta 2023.”
Tako je po včerajšnjem srečanju z gospodarstveniki na eno od novinarskih vprašanj odgovoril premier Janša.
J. M.
