“Učinki bolezni so vidni: imam krvave oči, izpuščaje po telesu, herpese, lasje mi izpadajo, od januarja sem izgubila polovico svojih las, vročina, nohti mi odpadajo, ušesa me bolijo, zvoni mi v glavi,” je življenje z dolgim covidom opisala Jana Javornik.
Sociologinja Jana Javornik in nekdanja generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo že več mesecev čuti posledice bolezni covid-19 ali dolgega covida. Za RTV Slovenija je pojasnila, kaj se dogaja.
Na vprašanje, kaj je dolgi covid, je odgovorila, da gre za krovni izraz za multiple simptome, ki se v telesu pojavljajo po prebolelem covidu.
“Ključnega pomena je, da o tem zelo veliko govorimo. Tisti, ki smo v privilegiranem položaju in imamo mikrofon, hkrati pa tudi ‘luksuz’, da sami definiramo način življenja po tej diagnozi, moramo informirati ljudi. Prihajam iz britanskega okolja, kjer je dolgi covid vedno bolj del večine pogovorov in medicine, pri nas je to še vedno nepomembna zadeva, o kateri bolj malo govorimo. Kar ni izmerjeno, se ne kaže v politikah, ni ozaveščeno. To ta hip velja za dolgi covid.”
Posledice covida-19
“Ta bolezen te privede do zavestne odločitve, da moraš upočasniti svoj ritem življenja. Nimaš energije. Po temle pogovoru bom šla najbrž za dve uri spat, ker se bom iztrošila.
Zaloga energije je tako neskončno manjša, kot je bila v prejšnjih časih.
Učinki bolezni so tudi vizualni: imam krvave oči, izpuščaje po telesu, herpese, lasje mi izpadajo, od januarja sem izgubila polovico svojih las, vročina, nohti mi odpadajo, ušesa me bolijo, zvoni mi v glavi … Izjemno me žalosti, da delovnopravno zakonodaja ne sledi novi bolezni. Ne glede na to, kam nas bo peljala medicina ‒ ali bo to prepoznala kot novo diagnozo ali ne.
Trenutna ocena pravi, da ima približno 10 odstotkov obolelih tudi dolgi covid. Najhuje mi je, da si ljudje o tem ne upajo govoriti, ker se jih hitro označi za lenuhe, hipohondre in s psihičnimi težavami.
Moj spomin se je radikalno spremenil, znana sem po ‘slonovskem’ spominu. Danes se mi zgodi, da pozabljam. Recimo vstanem in grem po nekaj, vmes pa že pozabim, po kaj sem šla.
Trenutno živim radikalno drugače življenje, zaprta sem v svoje stanovanje, dvakrat sem cepljena, imam 132-krat več protiteles, kot je minimum, počutim se kot teflonska. Ta izkušnja, ko sem se dvakrat okužila, čeprav sem res skrbela za vse, je pustila močno psihološko sled na meni. Fizično ne morem biti aktivna, zdaj se aktivnosti tudi malo bojim. Pred pandemijo bi se dobila nekje zunaj in se pogovarjala, zdaj pa niti ne pomislim, da bi vas povabila domov.
Značilnost dolgega covida je cikličnost. En dan si lahko krasno, naslednji dan pa te položi in ne moreš v službo. Kako to razložiti delodajalcu? To pomeni reorganizacijo delovnega okolja. To me razburja.
Celoten pogovor je dostopen na povezavi: RTVSLO.si
M. D.