Predsednik vlade Janez Janša za ministra za digitalno preobrazbo predlaga Marka Borisa Andrijaniča. Predlog je poslal v državni zbor in zapisal, da je digitalna preobrazba zahteven in strateško pomemben proces, ki terja veliko usklajevanj med resorji.
Na to se je odzval Mark Boris Andrijanič, ki je zapisal: “Najlepša hvala za zaupanje. Digitalizacija družbe mora postati projekt vseh za vse. Če bom potrjen, bodo zato moja vrata na široko odprta.”
Pravnik Mark Boris Andrijanič ni neznano ime. V času zdajšnje vlade vodi Strateški svet za digitalizacijo, ki je posvetovalno telo predsednika vlade, delovno področje je obsežno in zajema področja, ki bodo državi omogočala visoko dodano vrednost in razvoj.
Andrijanič: Današnja tehnološka tekma ne prizanaša neodločnim in počasnim
Mark Boris Andrijanič je med drugim doslej povedal, da “vsakršno kričanje ob tem kar je novo, kar je tuje in kar je moderno, je po navadi zgolj krinka za obrambo starih privilegijev in monopolov. Današnja tehnološka tekma je globalna in neizprosna, kar pomeni, da ne prizanaša neodločnim in počasnim.”
O svojem dedku
Mark Boris Andrijanič, najmlajši izmed petih vnukov znanega novomeškega farmacevta in gospodarstvenika Borisa Andrijaniča, očeta Krke, tovarne zdravil, ki jo je tudi vodil do leta 1984, je za Finance pred časom povedal:
“Naši družini so po drugi svetovni vojni nacionalizirali lekarno, ded pa je ostal tam in je čez nekaj let in njenega laboratorija z veliko podjetnosti in inovativnosti postavil Krko.”
Na vprašanje, kaj je dedek pustil družini, je odgovoril: “Izjemen ponos in dobro ime. To je nekaj, česar se ne da kupiti z denarjem.”
Povedal je še: “Nisem delničar Krke, čeprav sem ponosen nanjo. Dedek nikoli ni želel, da bi se kdorkoli od njegovih otrok zaposlil v Krki, da mu ne bi kdo očital nepotizma.”
Mark Boris Andrijanič je končal Škofijsko klasično gimnazijo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. V pogovoru za Alumni je povedal, da ga je ta gimnazija “privlačila kot zelo dobra šola, ki ponuja nekaj več. Všeč mi je bila njena humanistična usmerjenost in predanost odličnosti. Prav tako me je privlačila njena disruptivnost* v slovenskem prostoru. Šlo je za mlado zasebno gimnazijo, ki je bila povrh vsega še katoliška. Lepo je bilo biti del nečesa tako neobičajnega za takratni čas.”
(*Disruptivnost pomeni opustitev starih vzorcev razmišljanja in usmerja v širši, nov pogled videti stvari z drugega zornega kota, v drugačni luči.)
Dejal je še: “Najbolj sem hvaležen za družino in prijatelje. Prav tako sem hvaležen za to, da Slovenci danes živimo v lastni državi, ki je del Zahoda. To odpira vsem, še posebej mladim, priložnosti, o katerih so naši starši lahko samo sanjali.”
Podiplomski študij je končal na eni najprestižnejših univerz na svetu.
Na Oxford se je vpisal zaradi njene akademske odličnosti, globalne prepoznavnosti in ker je vedel, da se mu s tem lahko odprejo marsikatera vrata, ki bi sicer ostala zaprta.
Nekaj časa je bil v Bruslju, pred tem pa tudi v Washingtonu in Sierri Leone, že več let pa je vodja javnih zadev v Srednji in Vzhodni Evropi pri Uberju v Varšavi in je del mednarodne ekipe priznanega tehnološkega podjetja. Največ se ukvarja z državami srednje in vzhodne Evrope, ki so na področju digitalne transformacije med vodilnimi v Evropski uniji.
Za Slovenijo si želi, da se dvigne med najuspešnejše evropske države, v njej vidi ogromen potencial, ki še ni izkoriščen.
M. D.
