Predsednik vlade je v včerajšnjem odgovoru v državnem zboru na poslansko vprašanje Anje Bah Žibert (SDS), kako ocenjuje dosedanji spopad Slovenije z epidemijo, predvsem v luči cepiv, odgovoril, da se stroka trenutno ukvarja predvsem z možnostjo vrnitve dijakov v srednje šole, za tiste, ki se še vedno šolajo na daljavo.
Pojasnil je še, da se zaradi novih različic koronavirusa, ki so bile odkrite tudi pri nas, postavlja dilema, ali ukrepati glede na predviden načrt ali za krajši čas zaustaviti javno življenje.
Tako bodo preverili, ali je možno ob določenih ukrepih doseči, da bi lahko že v oranžni fazi vsaj deloma, morda izmenično po dnevih ali tednih omogočili šolanje v šoli tudi za dijake prvih, drugih in tretjih letnikov. Ti se namreč za razliko od osnovnošolcev in dijakov zaključnih letnikov še vedno šolajo doma in, kot je pojasnil premier, “že mesece niso bili fizično v šoli”.
O pripravljenih predlogih na tem področju bo vlada odločala v sredo ali četrtek, je napovedal premier.
Druga dilema, s katero se ukvarjajo, ki sicer “še ni za jutri, se pa zna pojaviti”, pa je povezana z morebitnim hitrim širjenjem novih različic koronavirusa pri nas v prihodnjih tednih. Tu se postavlja dilema, ali tvegane stike zmanjševati postopoma glede na predviden semafor ukrepov, ki ga je pripravila vlada, ali ukrepe za krajši čas bolj zaostriti in zaustaviti javno življenje, kot se je to zgodilo v Veliki Britaniji in na Češkem, napoveduje pa se tudi v nekaterih drugih državah.
Pri tem ne gre samo za strokovno, ampak tudi politično odločitev “glede na to, da to pomeni hudo zaostrovanje, vendar za krajši čas, alternativna pa so daljši omejitveni ukrepi, ki vzdržujejo kapacitete zdravstvenega sistema na robu zmogljivosti”.
Razmere s kapacitetami so sicer trenutno ugodne oziroma boljše kot v preteklosti “in mogoče bomo lahko celo v kakšni od držav v Evropski uniji s temi kapacitetami pomagali, ker prosijo za pomoč v prihodnjih dveh tednih”, je pojasnil premier Janez Janša.
Obenem je opozoril, da se lahko razmere spremenijo in v tem primeru se “bo treba odločiti ali krajši čas hudo zaostrovanje ukrepov ali lovljenje ravnotežja na robu kapacitete našega zdravstvenega sistema”.
Alojz Ihan z Inštituta za makrobiologijo in imunologijo je v TV Odmevih opozoril, da bi bil lahko zlasti nevaren vdor južnoafriške različice virusa. Ta lahko namreč znova okuži tiste, ki so covid-19 že preboleli in cepljene. Katastrofa bi bil zlasti vdor v bolnišnice, kjer bi se lahko okužilo sicer že cepljeno osebje, ki bi nato okužbo prenašalo na bolnike.
Čeprav lahko za južnoafriško različico virusa zbolijo tudi osebe, ki so bile že cepljene, pa Ihan opozarja, da so cepljeni v tem primeru zaščiteni pred težjim potekom bolezni.
Glede odnosa ljudi do ukrepov je Janša v odgovoru na poslansko vprašanje dejal, da ukrepi v drugem valu niso učinkovali kot v prvem, “ker se jih ni jemalo resno in se je tudi namerno spodbujalo kršenje”. Pri tem je bil kritičen do opozicije, ki je nasprotovala nekaterim ukrepom.
“Dejstvo je, da virus nima politične barve. Virus se širi po svojih zakonitostih, ali to priznavaš ali ne priznavaš, to virusa ne zanima,” je dejal.
Pri tem je poudaril, da je cena zaustavljanja virusa obratno sorazmerna z angažmajem večine. “Večja je večina, ki se angažira za zaustavljanje, nižja je cena, milejši so lahko ukrepi,” je pojasnil.
Nekatere stvari so lahko sproščene in se opravljajo, če deležniki opravljanje jemljejo resno in se držijo ukrepov. A to se ne dogaja, je dejal in kot primer navedel sobotno gnečo na spodnji postaji žičnice na Krvavec.
Predsednik vlade je na koncu še izpostavil, da bi bila v času epidemije potrebna večja politična enotnost, “ampak del slovenske politike epidemijo izkorišča za boj za oblast in rezultat je očiten”.
M. D.
