Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana so od junija lani na podlagi zaznanih sumov kaznivih dejanj izvajali več operativnih aktivnosti zoper hudodelsko združbo, ki se je na ozemlju Slovenije ukvarjala z izvrševanjem tihotapljenja tujcev. Predkazenski postopek je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.
V sredo, 18. novembra, so nato na več krajih na območju Ljubljane potekale kriminalistične preiskave, v hišnih preiskavah so prostost odvzeli 7 osebam.
Gre za 21-letnega državljana Iraka, 33-letnega državljanu Mjanmara, 20-, 23- in 35-letne državljane Pakistana, ter 53- in 35-letna slovenska državljana.
V sklopu hišnih preiskav je bilo zaseženih več predmetov, med drugim tudi 500 g prepovedane droge konoplje.
Zahtevna kriminalistična preiskava je potekala skupaj z varnostnimi organi iz Italije. V njej so sodelovali tudi kriminalisti iz Nove Gorice in Kopra ter varnostni organi ostalih članic EU.
Kriminalisti so pri preiskovanju sodelovali tudi z Uradom Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov.
Kriminalistična preiskava zoper 12 osumljencev je bila uvedena na podlagi suma, da so skupaj še drugimi do sedaj še neugotovljenimi sostorilci, kot člani dobro organizirane hudodelske združbe, iz koristoljubja, tihotapili tujce iz Turčije, Iraka, Irana, Pakistana, Afganistana, Bangladeša in Somalije.
Tihotapljenje tujcev je potekalo po balkanski poti z začetkom v Turčiji in Grčiji, preko Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije naprej v države EU. Ciljne države so bile Italija, Nemčija in Francija.
Večina članov hudodelske združbe je v postopku pridobitve statusa mednarodne zaščite (azila) in so nastanjeni v Azilnem domu Ljubljana, od koder je ves čas potekala organizacija tihotapljenja ilegalnih migrantov.
Vodje hudodelske združbe so sodelovali s slovenskimi državljani iz Ljubljane, ki so bili povezani v združbo kot prevozniki migrantov, predvsem prosilcev za azil.
Delovanje hudodelske združbe je potekalo organizirano in na ustaljen način.
Ilegalni migranti so v organizaciji hudodelske združbe nelegalno vstopili v Slovenijo, nato pa so bili usmerjeni v Azilni dom, kjer so podali namero za podajo prošnje za azil. Ko so razmere dopuščale so v sodelovanju z osumljenci v naprej nedoločenem času (od 3 dni do 1 meseca, ali več) zapustili Slovenijo.
Za navedeno ilegalno tihotapljenje je hudodelska združba zahtevala plačilo od 100 do 500 evrov na osebo, za prevoz od Ljubljane do državne meje z Italijo.
Na podlagi zbranih dokazov ter analiz je bilo ugotovljeno, da so osumljenci vzdrževali stik s preostalimi organizatorji v Bosni in Hercegovini in na balkanski poti, ter sodelovali pri organizaciji sprovajanja ilegalnih migrantov.
Najpogostejše komunikacije so bile z osebami, ki so se nahajale v Avstriji, Turčiji, Španiji, Nizozemski, Kambodži, Iraku, Hrvaški, Franciji in Bosni in Hercegovini.
Nesporno je bilo potrjeno, da so pri organizaciji prevozov sodelovali s storilci iz Turčije in Grčije.
Hudodelska združba je bila zelo dobro organizirana, saj jim je bil poznan pravni red EU in posamezni policijski postopki z ilegalnimi migranti oz. potek tihotapljenja ljudi v državah članicah EU oz. schengenskem prostoru.
Prav tako so poznali delovanje policije in postopke s prosilci za azil, zaradi česar je bilo dokazovanje kaznivega dejanja izredno specifično in zahtevno.
Ugotovljeno je bilo, da so v hudodelski združbi sodelovali tudi slovenski državljani. Dva, ki sta bila prijeta v času zaključne akcije, sta redno opravljala prevoze ilegalnih migrantov in sta za ta namen imela registrirano dejavnost prevoza oseb.
Med osumljenci so tudi drugi slovenski državljani, ki so v času izvajanja kriminalistične preiskave opravljali naloge varovanja v Azilnem domu in sodelovali s hudodelsko združbo pri tihotapljenju tujcev.
Ugotovljeno je bilo, da so ilegalni migranti od članov hudodelske združbe dobili izrecna navodila, kaj morajo povedati v primeru, da jih bo prijela policija.
Iz zbranega dokaznega gradiva je bilo razbrati tudi ponavljajoče se sodelovanje in komuniciranje članov združbe ter vloge posameznikov in njihovo usklajeno delovanje s skupnim ciljem, čim bolj obsežnega tihotapljenja ilegalnih migrantov ter posledično pridobivanja čim višje premoženjske koristi.
To je bil poglavitni motiv pri izvrševanju kaznivih dejanj, nelegalno pridobljena sredstva oziroma premoženje pa so poskušali legalizirati in ga uporabljali za nadaljnje življenje v Sloveniji.
Zaradi tega so kriminalisti vzporedno izvajali tudi finančno preiskavo, ki pa še ni zaključena. Protipravna premoženjska korist, ki so jo v tem času pridobili člani hudodelske združbe, so po do sedaj zbranih dokazih ocenjuje na najmanj 40.000 evrov.
Do zdaj so bile podane kazenske ovadbe zoper 12 oseb. Kriminalistična preiskava se še nadaljuje. Vsa kazniva dejanja so bila storjena v kvalificirani obliki, za katera je predpisana zaporna kazen od 3 let do 15 let.
M. D.
