CSD Trebnje mesečno plačuje 3.086 evrov najemnine za 349 kvadratnih metrov najete poslovne površine. V letu dni je to 37.032 evrov, v desetih letih dobrih 370 tisoč evrov. Prostori so v lasti Pošte Slovenije, ki je v lasti države. V tem času bi v CSD za 11 zaposlenih že lahko zgradili svojo stavbo ali pa jo kupili.
Stanje je tudi tu nenavadno, milo rečeno, vseeno pa boljše kot v Novem mestu in Črnomlju. Ob tem gre v prid vodstvu CSD Trebnje tudi to, da podatkov o svojem delu ne skrivajo, njihovo poročilo za leto 2016 je namreč bistveno bolj izčrpno.
Center za socialno delo Trebnje pokriva območje štirih občin (Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog – Trebelno), kjer je skupno 20.569 prebivalcev, kar je približno primerljivo s področjem, ki ga pokriva črnomaljski CSD.
CSD Trebnje ima najetih 349,1 kvadratnega metra poslovnih površin na naslovu Goliev trg 11, za kar mesečno plačuje 3.086 evrov najemnine. Lastnica prostorov je Pošta Slovenije, ki je v državni lasti. Vsak zaposleni ima na voljo okrog 28 kvadratnih metrov poslovne površine, kar je površina garsonjere. Za kvadratni meter plačajo 8,84 evra najemnine, kar je manj kot zasebniku plačujejo v Črnomlju. CSD Črnomelj ima v najemu 418 kvadratnih metrov površine, za kar mesečno plača 3.887,40 evra najemnine (9,30 evra za kvadratni meter). CSD Novo mesto pa za najetih 264 kvadratnih metrov (poleg 750 lastnih) plačuje po 14 evrov za kvadratni meter ali 3.721 evrov mesečno. Ob tem tudi mestne lokacije najetih površin niso zanemarljive. Goliev trg je v središču Trebnjega, parkirišča so zagotovljena. Lokacija CSD Novo mesto je odmaknjena in potisnjena v hrib, skrita očem, prostih parkirnih prostorov neposredno v ulici ni. Podobno je v Črnomlju, kjer gre za lokacijo, oddaljeno od središča in avtobusne postaje, pred stavbo je parkirnega prostora za avto ali dva. Tako prostori CSD Novo mesto kot CSD Črnomelj pa so v lasti fizičnih oseb. To se pozna na vseh področjih: pri lokaciji in višini najemnine. Tega v Trebnjem ni.
Stavba na Golievem trgu 11 je v lasti Pošte Slovenije. Ima 4 etaže, 5 poslovnih prostorov, eden od teh je za CSD, kar pomeni, da so v stavbi še najmanj štirje najemniki. Kot leto izgradnje je v podatkih GURS navedeno leto 2001. Stavba katastrsko ni urejena, vrednost nepremičnine kot celote je 7.731 evrov – neverjetno, kakšna šlamastika je to, sredi Trebnjega, vsem na očeh.
CSD Trebnje uporablja še prostore v Romskem naselju Vejar, 45 kvadratnih metrov, ti so v lasti občine Trebnje, ki ne zaračunava najemnine. CSD Črnomelj in CSD Novo mesto pa neposredno v kakšnem od romskih naselij nimata pisarn. Tudi v tem je razlika.
V CSD Trebnje je bilo lani povprečno dobrih 11 zaposlenih, z dodatnimi programi še 2, prek programov javnih del pa so zaposlovali 4 osebe. Imeli so 7.082 evrov presežka.
Lani dobrih 1000 zadev mesečno
CSD Trebnje je v reševanje prejel 12.344 zadev, od tega so jih rešili 11.650, preostalo so prenesli v leto 2017. Podatki so zelo podobni črnomaljskim, za novomeški CSD pa tega ni možno ugotavljati, saj v poročilu n navedenih prav nobenih tovrstnih stvari. Nadalje je poročilo CSD Trebnje za leto 2016, dostopno na Ajpesu, precej natančno razdelano, česar za črnomaljski CSD ne moremo reči (novomeški pa tako ne).
Kaj so zapisali v Trebnjem?
Sestavili so 80 zapisnikov priznanj očetovstva. Na zahtevo sodišča so v postopku razveze obravnavali 12 zakonskih parov in opravili pogovor z 9 otroki. Med pari, ki niso poročeni, razvezo poimenujejo razhajanje, tudi tu sodelujejo tako kot pri poročenih, takšnih razhajanj je bilo 17, od tega 7 sporazumno. V 28 primerih so vodili partnersko in družinsko svetovanje. V 11 družinah so nudili pomoč pri urejanju stikov med otroci in ločeno živečim staršem. V dveh družinah so za 2 otroka izvajali stike pod nadzorom strokovne delavke CSD, za eno družino s tremi otroki pa te stvari sodno še niso odločene. Pri preživninah so bili vključeni v sklepanje sporazumov v 27 družinah. Vodili so 539 preživninskih zadev, za katere so izvedli uskladitve z življenjskimi stroški, od tega 11 za odrasle osebe.
V letu 2016 so na novo evidentirali in obravnavali 31 primerov nasilja, v 12 primerih so policisti nasilnikom izrekli prepoved približevanja, v dveh primerih so se žrtve umaknile v t. i. varno hišo. Za 20 otrok so na novo začeli voditi postopke ugotavljanja ogroženosti ali zanemarjanja. Lani je bilo tudi več na novo evidentiranih obravnav nasilja.
Na območju občine so imeli 9 rejniških družin. V vzgojni zavod so namestili 3 mladostnike (dva fanta in deklico). Imeli so dve posvojitvi otrok, hkrati so prejeli 8 vlog za posvojitev. Petim otrokom so postavili skrbnika. Zaradi prekrškov in kaznivih dejanj otrok in mladostnikov so obravnavali 47 zadev. Pod stalnim skrbništvom je bilo 31 odraslih oseb. Za 9 oseb, ki so bile v sodnem postopku, so sodišču posredovali podatke, v zaporih na Dobu pa so 3 obsojene osebe iz občine. Spremljali so 4 osebe s težavami v duševnem zdravju. Pravico do družinskega pomočnika je imelo 6 oseb, status invalida pa 88 oseb. Nadomestilo za invalidnost prejema 71 oseb. Plačila storitev v domovih za starejše je bilo oproščenih 59 oseb.
Na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija), subvencije za vrtec, najemnino, kosila za učence in podobno, tu je CSD Trebnje prejel 5.409 vlog, kjer so odločali o 10.069 pravicah (na eni vlogi je lahko več zahtev). Odločili so o 304 pravicah več kot leto pred tem. Več je bilo pravic do otroških dodatkov, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencij najemnin in subvencij vrtca. Manj pa je bilo pravic do izredne socialne pomoči, kar velja predvsem za občino Trebnje, ne pa tudi ostale okoliške. Na območju CSD Trebnje prebiva 330 predstavnikov romske skupnosti. Povprečno mesečno so 18 romskim uporabnikom podaljšali pravico do denarne socialne pomoči. K poročilu se bomo v prihodnjih prispevkih še vračali, saj razkriva veliko stvari.
Ključ za boljše delo je nedvomno v več direktorjih in večji konkurenci
CSD Trebnje je doslej vodilo več direktorjev, in sicer so bili to: Anica Miklič, Matej Križanič, Martina Plazar in Andreja Selšek. Očitno je tudi v tem ključ, da je stanje drugačno. V Novem mestu je bil namreč v vseh teh letih samo en direktor, v Črnomlju pa dve, s tem, da je trenutna direktorica šele od leta 2012 dalje. Pred tem pa je bilo dolgoletno vodenje v rokah le ene osebe.
Poročilo CSD Trebnje ima 27 strani. Poročilo CSD Novo mesto je brez kakršne koli socialne problematike napisano na 17 straneh. Poročilo CSD Črnomelj je napisano na 14 straneh, v njem pa so opisane predvsem težave, ki jih imajo pri svojem delu.
V 10 letih so samo ti trije CSD-ji plačali 1,28 milijona evrov najemnine
V Trebnjem plačujejo 8,84 evra, v Črnomlju 9,30 evra in v Novem mestu 14 evrov najemnine za kvadratni meter najete poslovne površine.
Mesečno je to: Trebnje: 3.086 evrov mesečno, Črnomelj 3.887,40 evra in Novo mesto 3.721 evrov. Skupno je to samo za te tri zavode 10.694,40 evrov mesečnega stroška za najemnino, letno 128.332,80 evra, v desetih letih 1.283.328 evra zgolj za najemnino, večino fizičnim osebam.
T. H.
