Konec ameriških predsedniških volitev in spodbudni rezultati kliničnega testiranja cepiva proti koronavirusu sta razlog za zelo pozitivno vzdušje na najpomembnejših kapitalskih trgih.
Za nami je nov teden znatne rasti delniških tečajev. Vrednost ameriškega delniškega indeksa S&P 500 je, merjena v USD, pretekli ponedeljek za krajši čas celo presegla do sedaj rekordno vrednost indeksa. Razlog za rast je predvsem manjša negotovost med vlagatelji. Namreč po preštetju večine glasovnic po ameriških predsedniških volitvah postaja jasno, da bo nov predsednik Joe Biden. Še bolj je trg pomirila novica, da je bilo cepivo, ki sta ga razvila farmacevta Pfizer in BioNTech, na kliničnih testiranjih v več kot 90 % uspešno pri zaščiti pred koronavirusom. Sodeč po objavi bodo prvi odmerki cepiva na voljo že proti koncu letošnjega leta, večjih količin pa se lahko nadejamo v prvi polovici leta 2021. Stanje na borzi pogosto odseva pričakovanja vlagateljev glede gospodarskega stanja čez pol leta, zato ni presenetljivo, da so bile v ponedeljek med najbolj donosnimi naložbami delnice družb, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo ter energetske in bančne delnice. Manj donosne pa so bile delniške zvezde korona krize, in sicer tehnološke delnice. Ameriški tehnološki delniški indeks Nasdaq je teden zaključil celo v negativnem območju.
Kljub pozitivnim novicam ne moremo pričakovati, da se bodo razmere normalizirale kar čez noč. Cepiva danes še ni na voljo, v ZDA pa je število hospitaliziranih pacientov zaradi bolezni Covid-19 že precej preseglo rekordno število hospitalizacij v preteklih dveh valih. Slednje je razlog, da se v Chicagu znova spogledujejo z omejitvijo gibanja ljudi na prostem, v New Yorku pa z zaprtjem šol. Izpostaviti velja tudi, da je vse bolj verjetno, da bodo Američani sprejeli nov paket pomoči za prebivalce in gospodarstvo šele po 20. januarju, ko bo kot nov predsednik ZDA prisegel Joe Biden.
Novica o skorajšnjem lansiranju cepiva je blagodejno vplivala tudi na evropske borze. Glede na dlje časa trajajočo zapostavljenost evropskih delnic med vlagatelji in manjšo zastopanost tehnoloških delnic v evropskih delniških indeksih ni presenetljiva še višja donosnost evropskih delnic od ameriških. A tudi v Evropi lahko pričakujemo, da se bodo zdravstvene razmere pred distribucijo cepiva še poslabšale. Francija je tako pretekli teden podaljšala zaščitne ukrepe še za dva tedna, Nemčija je umik sprejetih zaščitnih ukrepov zamaknila vse do decembra, Avstrija pa bo še dodatno omejila gibanje na prostem vse do 7. decembra. Odgovor na zaostrene gospodarske razmere v EMU pripravlja tudi predsednica ECB Christine Lagarde. Na decembrskem zasedanju bodo tako na mizi ukrepi povečanje odkupov obveznic, povečanje ciljno usmerjenih operacij dolgoročnega refinanciranja ter tudi možnost znižanja depozitne obrestne mere ECB.
Medtem ko se v ZDA in EU krepi regulatorni nadzor nad večjimi tehnološkimi družbami, s katerim politiki želijo zmanjšati moč družb, kot so Amazon, Facebook in Google, se je za podoben korak odločila tudi Kitajska. V preteklem tednu je kitajski regulator trga objavil regulatorne smernice, usmerjenje predvsem na cenovne politike, metode plačevanja ter tudi uporabe osebnih podatkov strank kitajskih tehnoloških podjetij. Kljub smernicam pa je le malo verjetno, da bo Kitajska v prihodnje resno ovirala širitev globalnega vpliva kitajskih tehnoloških podjetij.
(Oglaševalska vsebina)
