V zadnjih dneh so nekateri poskušali ustvarjati umetno afero glede izvajanja zdravstvene oskrbe v domovih za starejše v času epidemije z novim koronavirusom oziroma boleznijo covid-19. Tudi tokrat je ključno umazano vlogo odigrala nacionalna televizija RTV Slovenija, ki se v delu poročanja spreminja v hujskaško in za državo ter državljane škodljivo televizijo. Za nameček smo to primorani plačevati še vsi državljani, imetniki električnih števcev in mobilnih naprav.
Četrtkova oddaja Tarča je namreč spet dosegla svoje dno. Namen oddaje, to je diskreditirati zdravnike, zdravstveno osebje v domovih in tudi vlado, jim je sicer v celoti spodletel. Kljub temu pa se je na ta poskus in napačne navedbe v oddaji včeraj na posebni novinarski konferenci odzval dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Pričakovali bi sicer, da bodo Rozmana povabili v oddajo. Vendar tega ni bilo. Namesto odgovora na vprašanje znanega novinarja televizije Planet TV, Rajka Geriča, zakaj tega niso storili, so ga pripravljalci Tarče na družbenih omrežjih enostavno blokirali.
V Sloveniji že več kot 10 let ni bil zgrajen noben novi dom
Osnovna težava glede domov za starejše je sicer v tem, da v Sloveniji že več kot 10 let ni bilo zgrajenega nobenega novega doma, področje oskrbe starejših so prejšnje vlade povsem zanemarile. Resor je spadal pod okrilje stranke SD, ministrstvo je dva mandata vodila Anja Kopač Mrak (SD), ki je bila nato v Šarčevi vladi tudi državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, zadolžena prav za to področje. Resorna ministrica pa je bila Ksenija Klampfer, uradno sicer iz SMC, vendar bistveno bližje Šarčevemu LMŠ. Klampferjeva tudi zdaj tesno sodeluje s Šarčevimi.
Namesto za oskrbo starejših 75 milijonov za nepotrebne študije
V mandatih obeh pa so namesto za gradnjo novih domov in ureditev razmer za oskrbo starejših raje kot to 75 milijonov evrov namenili za različne nepotrebne študije, na kar je v svojem poročilu opozorilo in podatek razkrilo Računsko sodišče RS.
Domovi za starejše na epidemijo niso bili pripravljeni niti kadrovsko niti prostorsko niti z ustrezno opremo
Direktor bolnišnice na Golniku Aleš Rozman je včeraj povedal, da se je po prvih primerih okužbe v Domu starejših občanov Metlika spontano začela oblikovati strokovna koordinacija koordinatorjev na nacionalni ravni, ki jo je uradno potrdilo tudi ministrstvo. Koordinacijo so sestavljali regijski koordinatorji in drugi strokovnjaki za posamezna področja, sam je bil koordinator za gorenjsko regijo.
Skupina koordinatorjev je nato oblikovala navodila in organizirala pomoč domovom.
Rozman je povedal, da glas koordinatorjev za domove starejših občanov svojega pravega mesta v javni razpravi še ni pridobil, čeprav je bila njihova vloga pri spopadanju z virusom covid-19 ključna.
Na podlagi tega so domovi uspešno preprečevali vdor virusa v domove in da so – kjer se je vdor zgodil – uspeli zagotoviti, da se okužba ne bi širila med ostale stanovalce.
Temu primerno so se domovi prilagodili in to kljub temu, da na to niso bili pripravljeni niti kadrovsko niti prostorsko ali z ustrezno opremo.
V koordinacijo so bili vključeni predstavniki primarnega, sekundarnega in terciarnega nivoja zdravstva, predstavnica s področja zdravstvene nege in drugi.
Skupina se je srečevala z direktorji in drugim vodilnim osebjem domov.
Kot je povedal, je v dolgoletni praksi na mestu direktorja klinike na Golniku prvič doživel, da so se med seboj povezali domovi za ostarele, primarno zdravstvo, zdravstvena nega, bolnišnice in vsi v enem cilju:
kako pomagati, kako preprečiti epidemijo in umiranje med starejšo populacijo v domovih.
Da bi se dežurni zdravniki lažje odločali, kako in s kakšno stopnjo nujnosti obravnavati bolne stanovalce v nujnih primerih ali ob hitrem poslabšanju stanja, se je skupina odločila predlagati triažo, ki jo je izvajala skupina v sestavi domskega zdravnika, internista iz bližnje bolnišnice in strokovnjaka za paliativo.
“85-letnik je lahko še polno funkcionalen, skrbi zase, potem pa zboli za neko virozo in v dveh dneh postane priklenjen na posteljo in dokaj nebogljen,” je dr. Rozman opisal konkretna stanja v domovih za starejše.
Povedal je, da so se želeli le izogniti temu, da bi takšnega posameznika ocenjevali samo skozi akutno stanje in bi ga po nepotrebnem podcenili ter sklepali, da je v zadnji stopnji kronične bolezni.
Oceno o stanovalcu je skupina zabeležila v posebne obrazce, ki jih je predlagala državna koordinatorica paliativne medicine.
Te ocene so bile pripravljene vnaprej in so vsebovale tudi oceno, ali bi za posameznega starostnika bil smiseln prevoz v bolnišnico ali ne.
Če bi do tega odločanja prišlo, pa bi se zdravnik posvetoval s pacientom oziroma svojci.
Tudi v domovih je bilo za bolne dobro poskrbljeno
Tudi v domovih se je zdravljenje izvajalo v najboljši možni meri: poskrbljeno je bilo za bolnike, ki so potrebovali kisik. Izvajala se je terapija in obiski zdravnikov.
Direktor Rozman je ob tem poudaril, da prevozi v bolnišnico niso avtomatizem, ampak je ob tem smiselno pretehtati vse pacientove okoliščine.
To je ponazoril tudi s primerom oskrbovanca, za katerega bi tudi že priklop na kisik lahko pomenil prevelik napor, saj to zahteva večjo fizično moč pacienta.
J. M.
