Vlada je v ponedeljek ponoči potrdila smernice za paket ukrepov, s katerimi želi v času epidemije s koronavirusom pomagati podjetjem in prebivalstvu. Paket je vreden dve milijardi evrov, odzivi nanj so izrazito pozitivni.
T. i. protikorona paket vsebuje ukrepe za ohranjanje delovnih mest, za izboljšanje socialnega položaja ljudi, za upokojence, za pomoč samozaposlenim, za ohranitev delovanja podjetij in kmetijstvo.
Vladni predsednik Janez Janša ob tem poudarja: “Temeljna vsebina tega prvega protikriznega korona programa je začasna zamrznitev stanja. Z namenom, da se ohrani ljudi, delovna mesta, socialno stabilnost, gospodarske zmogljivosti, javni servis, potenciale v znanosti, kulturi … in družbi nasploh.”
Smernice in ukrepi so namenjeni za pripravo tega prvega protikriznega korona zakona, ministrstva in ostali imajo zdaj čas do četrtka, do 23. ure, za pripravo natančnih zakonskih predlog, vlada bo zakon po napovedih potrdila v petek.
V naslednjih dneh bo t. i. krovni zakon potrjen še v državnem zboru. Veljati bo začel po potrditvi in bo veljal do 31. maja 2020.
Povsem natančni in zelo razdelani ukrepi bodo tako znani po dokončni potrditvi zakona, smernice pa so naslednje:
Država bo z namenom ohranitve delovnih mest prevzela plačilo socialnih prispevkov za vse zaposlene na čakanju na delo, zdravstvena blagajna pa bo že od prvega dne bolniške odsotnosti prevzela izplačilo nadomestil. Vsi čakajoči na delo doma zaradi koronavirusa bodo prejemali enotno nadomestilo plače, to je 80 %.
Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače (okoli 500 evrov), socialne prispevke pa jim bo vsaj do 31. maja plačevala država. Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi, ki bodo s posebno izjavo razglasili prizadetost zaradi krize.
Obeta se tudi zamrznitev plačil akontacije davka od dohodka pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti. Poleg tega se bo rok za plačila iz javnih sredstev zasebnim dobaviteljem skrajšal na osem dni.
Zaposlenim v kritičnih dejavnostih se obeta izplačilo dodatka za nevarno delo oz. za dodatne obremenitve, ki se bo lahko gibal od 10 do 200 odstotkov osnovne plače. Podoben ukrep se svetuje tudi v izpostavljenih dejavnostih v zasebnem sektorju. Tega vlada podjetjem ne more zapovedati, lahko pa jim priporoči. Pričakuje se, da bodo v gospodarstvu temu priporočilu tudi sledili.
Vlada se je dogovorila tudi o ukrepih za izboljšanje socialnega položaja ljudi. Javnih storitev, ki se v tem času ne izvajajo, tako ne bo treba plačati, status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, pa bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne avtomatično upravičeni do nadomestila za brezposelnost.
Za upokojence s pokojninami do 700 evrov je predvideno izplačilo solidarnostnega dodatka zaradi posledic koronavirusa v višini od 130 do 300 evrov (odvisno od višine pokojnine), ki bo izplačan 15. aprila.
Ob tem spomnimo še na približno 20-odstotno pocenitev električne energije in okoli 15-odstotno pocenitev pogonskih goriv (bencina in dizelskega goriva). Tudo to sta ukrepa, sprejeta v pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu.
Sejnine in denarna nadomestila nadzornikom družb v (ne)posredni državni lasti bodo znižani za 30 odstotkov, za prav toliko se bodo znižale vse funkcionarske plače na državni ravni. Izjema pri tem je sodstvo, ki je že v preteklosti doseglo izvzem iz sistema plač v javnem sektorju, a jih je Janez Janša pozval, naj se tudi v tej veji oblasti odpovejo deležu plač.
Ukrepi so predvideni tudi na področju kmetijstva. Resorna ministrica Aleksandra Pivec je med njimi napovedala finančno pomoč kmetom. Če bodo zboleli za koronavirusno boleznijo, jim bo pripadlo izplačilo v višini 80 odstotkov minimalne plače, upravičeni bodo tudi do odpisa pokojninskih prispevkov. Vlada namerava tudi finančno podpreti kmetijska gospodarstva zaradi izpada dohodka kot posledice padca cen, razmišlja še o drugih vrstah pomoči.
“Gre za verjetno največji gospodarski intervencionizem v zgodovini slovenske države,” pa je danes pojasnil ekonomist Matej Lahovnik, ki vodi strokovno skupino za pripravo ukrepov. “Z ukrepi se zelo mudi, ker se bo plačilna disciplina slabšala, s tem pa lahko pride do verižne nelikvidnosti v gospodarstvu,” je še opozoril.
Prvi odzivi na napovedane ukrepe so izredno pozitivni. V Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da sledijo potrebam gospodarstva in večinoma prinašajo učinkovite, hitre in enostavne rešitve. Da so pravi za malo gospodarstvo, menijo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Kot korak v pravo smer jih ocenjuje celo opozicija.
Ministrska ekipa pa je že začela pripravljati tudi smernice za drugi t. i. protikoronski zakonodajni sveženj, ki naj bi imel poudarek na zagotavljanju zadostne likvidnosti. Vlada se je sestala tudi sinoči.
C. R.
