Po tem, ko so novinarji povsem natančno, z imeni in priimki, objavili, da naj bi Marjan Šarec, predsednik vlade v odstopu, in Damir Črnčec, njegov državni sekretar v odstopu, naročila zbiranje podatkov o posameznih poslancih in članih vodstev političnih strank ter celo njihovih družinskih članih, je bila včeraj prava kanonada pripadnikov stranke LMŠ, ki so se postavili v njun bran.
Šarec se je pričakovano spravil spet nad SDS (drugega tako ne zna in nima v programu), Črnčec prav tako, oba sta (pričakovano) zasledovanje in prisluškovanje njegovih kadrov ostalim politikom (tokrat predvsem iz vrst njihovih koalicijskih partnerjev) zanikala. Črnčec je celo prek ene od odvetniških pisarn javnosti sporočil, da “ne deluje po navodilu Marjana Šarca”.
Vendar pa podatki kažejo, da se je zasledovanje in prisluškovanje res dogajalo. Tako zbrane podatke naj bi nato nekateri s pridom uporabljali in z njimi grozili poslancem, predvsem iz vrst strank SMC in DeSUS, ki se pogovarjajo za vstop v novo vlado.
Zato je parlamentarna preiskovalna Komisija za nadzor varnostno-obveščevalnih služb (KNOVS) povsem zakonito in nenapovedano obiskala prostore Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) z namenom preverjanja teh podatkov. Vendar pa jim je Tatjana Bobnar, generalna direktorica Policije, želeni nadzor preprečevala.
Spomnimo. Bobnarjeva je direktorica, ki je bila na to mesto imenovana v času vlade Marjana Šarca. Tudi notranji minister Boštjan Poklukar je član stranke LMŠ.
Včeraj so nato v LMŠ, tudi z izdatno pomočjo njim naklonjenih medijev dvigovali pritisk, da bi prikrili dejansko stanje. Bobnarjeva je bila kot navita naučena lutka, Šarec in Črnčec pa sta žalila vse, ki ne pišejo in poročajo po njunih navodilih.
Podpredsednik preiskovalne komisije Žan Mahnič, ki je vodil nadzor, pa je povedal, da je bila odločitev za nadzor soglasna. Namen nadzora je bil ugotoviti, ali je vse to, kar se govori že vse od nastopa mandata predsednika vlade Marjana Šarca, resnično ali ne.
Mahnič je spomnil tudi na izjavo Dejana Židana, predsednika SD in državnega zbora, ki je v oddaji Tarča 30. 1. 2020 med drugim dejal, da je treba sume o vohunjenju za politiki razčistiti. O tem smo poročali tukaj.
Komisija svodi tudi parlamentarno preiskavo o zlorabah v primeru Franca Kanglerja in drugih v povezavi z zlorabami in različnimi kršitvami zakonodaje ter nezakonitega vodenja evidenc policije. Glede na vse dogodke, ki so postali vrh ledene gore v zadnjih dneh, so se nato odločili odpreti novo preiskavo, h kateri je v oddaji Tarča pozval Židan oziroma preiskavo, ki jim jo odredba parlamentarne preiskovalne komisije tudi omogoča.
Zasledovanje in prisluškovanje politikom pod Šarcem nič novega
Ob tem spomnimo, da zasledovanje in prisluškovanje politikom v času vlade Marjana Šarca niti ni novo. Pred kongresom stranke DeSUS se je v medijih pojavila fotografija avtomobila ministra za obrambo Karla Erjavca s Hrvaške. Nadalje se tajno opazuje in fotografija zasebna srečanja ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec, včeraj je generalni sekretar SAB Jernej Pavlič povedal, da se dogajajo čudne stvari in kot enega od primerov navedel dogajanje pri sinu Alenke Bratušek.
Tudi Franc Kangler je včeraj na seji preiskovalne komisije povedal, da je po telefonu govoril s kolegom, če lahko na UE Ruše preveri, kaj se dogaja z legalizacijo glede njegovega objekta. Kmalu zatem ga je poklical novinar Mladine ter spraševal, kakšen objekt skuša legalizirati. Kangler navaja, da drugače kot prek prisluškovanja telefonskim pogovorom do tega podatka ni bilo mogoče priti.
Nadalje je Mahnič včeraj razkril, da so se člani že pogovarjali tudi o tem, kako je nekdo tajno fotografiral nekdanjega predsednika uprave Telekom, direktor Slovenske varnostno-obveščevalne agencije (SOVE) pa naj bi te slike pošiljal naokoli in spraševal, kaj bi s tem naredili. Tudi o tem so že poročali mediji.
Indicov, da se prisluškuje in sledi, je torej veliko, v teh dneh pa so mediji prvič poročali tudi konkretno, z imeni in priimki. Zato se je komisija tudi odzvala z nadzorom Policije oziroma NPU.
Mahnič je še razkril, da pri tem trenutno ne gre za SDS, pač pa “za zaenkrat še aktualne koalicijske partnerje v odstopu, tu je bilo govora o SMC, DeSUS in SAB, zato so opravili nadzor”.
Pri nadzoru so zahtevali vpogled v evidenco posameznikov, ki so jih poimensko našteli. Našteli so vse poslance SDS, NSI, SMC, DeSUS, SAB in dva manjšinska poslanca.
Policija vodi namreč vse evidence o državljanih, njihovih prekrških in podobno. Zato Mahnič opozarja: “Kaj je bolj efektivnega, kot da nekdo, ki mu ni v interesu, da se sestavi nova koalicija, gre do posameznega poslanca in mu pove, “a veš, da imamo podatke, kdaj si napihal, kaj je delal tvoj sin, vemo, kaj se je dogajalo z ženo in vemo, da je bilo prijavljeno nasilje v družini in bomo vse to obelodanili”. Takšni posamezniki se potem seveda ustrašijo.”
Komisija je od Bobnarjeve želela, da jim preda seznam tistih zaposlenih na policiji, ki so morebiti vpogledovali v osebne mape oziroma v evidence naštetih poslank in poslancev dravnega.
Želeli so tudi podatke o vpogledih za Zdravka Počivalška in Aleksandro Pivec, direktorica pa je to zavrnila, češ da komisija nima pravne podlage.
Ne glede na včerajšnje odzive Tatjane Bobnar, direktorice Policije, desne Šarčeve roke Damirja Črnčeca, za katerega je Marjan Šarec ministru za zdravje Alešu Šabederju po navedbah medijev domnevno dejal, da sta eno, se je včeraj razčistilo tudi to, da ima parlamentarna komisija (KNOVS) po zakonu pristojnost, da opravlja tovrstne nadzore. Bobnarjeva pa bi morala članom komisije predati, kar so zahtevali. Zahtevali niso nič nezakonitega.
Ali, kot je dejal Mahnič: “Če bi generalna direktorica želela ovreči vse sume, ki se pojavljajo v medijih, bi lahko rekla: dali bomo sezname vpogledov in s tem bi bila zgodba zaključena, a ker tega ni storila in ker smo ostali praznih rok, so sumi ostali.”
Zanimivo je še, da člane komisije za nadzor včeraj ni napadla nobena druga politična stranka (razen LMŠ in njenih kadrov), temveč so vsi v skrbeh, če se kaj takšnega res ne dogaja in si želijo, da se zadeva razišče.
Vir: tukaj in drugo
C. R.