Minevajo štiri leta od razkritja, da so na 44 okrajnih sodiščih našli 945 oporok, ki niso bile razglašene oziroma so bile založene. Do zdaj so oškodovanci zaradi tega vložili 48 zahtevkov, s katerimi zahtevajo za 5,5 milijona evrov odškodnin.
Do zdaj so jim izplačali za nekaj manj kot 700.000 evrov, odprtih je še šest postopkov.
Na državnem odvetništvu so do konca lanskega leta prejeli 48 zahtevkov za odškodnino v predhodnem postopku, po neuspešnih pogajanjih je bilo nato na sodišča vloženih 13 tožb, poroča STA. V 20 primerih so sklenili izvensodno poravnavo, 22 zahtevkov so zavrnili, v šestih primerih pa oškodovanci niso sprejeli ponujene odškodnine.
Spomnimo. V začetku leta 2016 so na Okrajnem sodišču v Novi Gorici odkrili oporoko, ki jo je oporočitelj zaupal sodišču, a je to po njegovi smrti ni razglasilo. Dediči tako niso dedovali glede na oporočno voljo umrlega.
Nato so na vseh 44 okrajnih sodiščih v državi opravili pregled oporok in odkrili skupaj 945 nerazglašenih oporok.
Ker je do založitve oporok prišlo po krivdi sodišč, imajo oškodovani možnost, da sprožijo odškodninski zahtevek zoper sodišče oziroma državo.
Odgovornosti za nerazglašene oporoke razen državnega proračuna, pa kot kaže, ne bo nosil nihče. Predsedniki sodišč namreč v nobenem od primerov niso ugotovili elementov kaznivega dejanja. V 110 zadevah so sicer ugotovili elemente osebne odgovornosti, vendar so na vrhovnem sodišču zapisali, da predsedniki sodišč ne morejo ukrepati, saj so stvari bodisi zastarale ali pa odgovorne osebe niso več zaposlene na sodišču.
C. R.
