V Občini Škocjan je 3.241 prebivalcev, brezposelnost je približno takšna kot je povprečje v državi, tj. okrog 10 odstotkov. Približno desetina vsega prebivalstva je Romov, v prvem razredu je 20 odstotkov romskih otrok. Župan navaja, da v šolo hodijo čisti, je pa kritičen do države, saj bi jim morali zagotoviti več koordinatorjev za pomoč v razredu, pa tudi socialno službo je treba okrepiti.
V občini je 39 naselij in okrog 1.260 hišnih številk. Ustanovljena je bila 1. januarja 1995, velika je 60,5 kvadratnega kilometra. Če morda kdo, glede na problematiko, po kateri javnost najbolj pozna to občino, meni, da se ljudje odseljujejo iz občine, se moti. Leta 2015 se jih je odselilo 134 ali 4,2 odstotka vseh, kar je v spodnjem delu “lestvice” med našimi občinami.
Občina letno razpolaga s 3,8 milijona evrov proračunskih prihodkov, od tega bodo letos za investicije in ostale razvojne programe dali kar 2,4 milijona evrov. Največ za promet, prometno infrastrukturo (ceste) in komunikacije (528.600 evrov) ter varovanje okolja in naravne dediščine (528.600 evrov). Sledijo investicije v komunalno dejavnost (372.000 evrov). Natančnejša členitev je navedena v drugem delu prispevka.
Škocjan poznamo predvsem po Dobruški vasi, pred časom je bilo o tem veliko govora, še vedno je, ko beseda nanese na pitno vodo v tem delu. Dobruško vas, kjer je sicer tudi tamkajšnja industrijska cona, je obiskal celo predsednik vlade in po njegovem obisku so tam namestili cisterne s pitno vodo. Da je ta potem zmrznila, pa smo nato lahko poslušali dnevno pri večini poročil. Kako je s to vodo in ostalim, smo vprašali škocjanskega župana Jožeta Kaplerja, in sicer:
Kako ste v občini rešili probleme okrog industrijske cone Dobruška vas, v delu, kjer so nastanjeni Romi?
Poslovna cona je komunalno opremljena in je na voljo zainteresiranim podjetjem. Naselje ne ovira nobenih postopkov v zvezi s cono.
Kako je urejeno s pitno vodo Romov v Dobruški vasi? Znano je, da so dobili cisterne za vodo, s čimer niso bili najbolj zadovoljni, zdaj pa ni veliko slišati o tem. Kako je s tem?
Romi imajo v naselju vodovodni priključek s pitno vodo. Ta je na voljo vsem v naselju. Postavitev cistern je ukrep Vlade RS.
Izboljšave vodovodnega sistema potekajo po načrtih, pričakujejo več sodelovanja države na komunalnem področju
Župan nam je v nadaljevanju sicer še pojasnil, da v občini nimajo večjih težav. Glede izgradnje vodovoda oziroma projekta hidravlične izboljšave vodovodnega sistema v škocjanski občini (ta poteka v več občinah hkrati, financirana pa je večinoma z evropskimi sredstvi), nam je Kapler povedal, “da gradbena dela potekajo intenzivno in skladno s terminskim planom, projekt pa se odvija brez težav”.
O pomoči države pa je dejal, da si želijo “več sodelovanja na komunalnem področju”.
Župan na seji Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti
Škocjanski župan je sredi aprila sodeloval tudi na seji Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, ki jo v državnem zboru vodi poslanka Eva Irgl. Njegova razprava je bila kratka in jedrnata, zato jo tudi povzemamo.
Dejal je, da je v občini 3.200 prebivalcev, “od tega 300 romskega prebivalstva na dveh hišnih številkah”. “Govorimo o Dobruški vasi 35 in 41,” je dejal in pojasnil, da se o številki 41 “veliko govori in se še vedno ponavljajo iste stvari, tj., da ni vode v naselju”. Kapler je dejal:
“Voda je v naselju od leta 2012, občina je poskrbela za skupni jašek, napeljala tudi vodo do posameznih hiš oziroma so si sami to napeljali. Predvideno je bilo 15 priključkov, 9 jih je vodo sprejelo, ostalih 6 pa so vodo “eskplicitno zavrnili”. Ob tem me najbolj žalosti, da je bila voda zavrnjena, hkrati pa je vložena tožba na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer tožijo Občino Škocjan in Republiko Slovenijo, tj. državo. Razlog za tožbo je, da naj ne bi imeli dostopa do pitne vode. Kapler je ponovil, da “voda v naselju je, kdor si jo je želel, se je leta 2012 na to vodo tudi priključil”.
O izobraževanju in pomoči za malčke, ki jo eni sprejemajo, drugi zavračajo
Župan je govoril tudi o izobraževanju romskih otrok. Povedal je, da je na številki 35 v Dobruški vasi postavljen kontejner, kjer od leta 2014 potekajo dejavnosti skupaj s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti. Udeležba otrok je bila zelo dobra in uspehi so bili tudi vidni. Slednji so se kazali predvsem v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole. Kontejner so želeli vzpostaviti tudi na številki 41, vendar so ga Romi, po navedbah župana, “zavrnili”. “Rekli so, če boste ta kontejner pripeljali in vzpostavili, ga bomo mi enostavno zažgali in razbili,” pravi danes župan Kapler.
V 1. razredu OŠ 20 % romskih otrok
Župan je še povedal, da je v tem šolskem letu v osnovni šoli, v 1. razredu, 20 odstotkov romskih otrok. Dodal pa je, da je koordinatorjev, ki bi v šoli pomagali pri tem, “absolutno premalo”. “Imamo pa druge težave, da večinske družine otroke prepisujejo v sosednje osnovne šole.” Dodal je, da je bila šola zgrajena leta 1971, v letu 2006 so jo razširili, zdaj tudi za tri oddelke vrtca, vendar pa večinsko prebivalstvo otroke prepisuje drugam iz razloga, “da je prevelika populacija romskih otrok”. Dejal je, da je stanje težko obvladljivo, navsezadnje so majhna občina. Soočajo pa se tudi s tem, da romski otroci pouka redno ne obiskujejo. Ob tem je župan posebno poudaril, “da so ti otroci čisti in niso umazani”.
Država “špara” pri socialnih delavcih za pomoč Romom in na dolgi rok veliko izgublja
Dodal je še, da je treba osnovne stvari urediti in bo potem tudi ostalo prebivalstvo sprejelo vse Rome. “Pogrešam tudi večjo prisotnost s centra za socialno delo,” je dejal.
Povedal je tudi, kar nismo vedeli. Da sta le ene ali le dva zaposlena socialna delavca za ta del Slovenije oziroma za Mestno občino Novo mesto, Belo krajino, Šentjernej in Škocjan. “To pa je “absolutno premalo, tukaj država špara, ampak na dolgi rok tu veliko izgubljamo,” je bil do države ponovno kritičen župan Kapler.
Kaj vse imajo letos v planu?
V občini so sicer zelo razvojno naravnani. Letos bodo ob 3,8 milijona evrov visokem proračunu za naložbe in razvoj namenili kar 2,4 milijona evrov.
Iz Načrta razvojnih programov za leto 2017 je razvidno, da bodo denar namenili za:
- kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo: 181.500 evrov;
- promet, prometno infrastrukturo in komunikacije: 528.600 evrov;
- varovanje okolja in naravne dediščine: 573.000 evrov;
- komunalna dejavnost: 372.000 evrov;
- upravljanje z zemljišči: 50.000 evrov;
- kulturo, šport in nevladne organizacije: 74.900 evrov;
- obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: 13.000 evrov;
- za potrebe naložb za delovanje občinske uprave: 30.200 evrov.
Znotraj tega pa izpostavljamo samo večje projekte, ki jih bodo letos financirali ali sofinancirali:
- Zeliščarski center Jugovzhodne Slovenije: 137.500 evrov
- Ureditev območja ob Radulji: 9.000 evrov
- Izgradnja pločnikov v občini: 147.400 evrov
- Gradnja širokopasovnega omrežja (internet): 20.000 evrov
- Gradnja in obnova cest: 63.200 evrov
- Cesta Hrastulje: 100.600 evrov
- Most čez Dolski potok: 2.000 evrov
- Nakup prometne signalizacije: 7.800 evrov
- Cestna razsvetljava: 45.800 evrov
- Križišče in krožišče GTC Škocjan: 121.800 evrov
- Krožišče Škocjan: 20.000 evrov
- Spodbujanje razvoja malega gospodarstva: 187.500 evrov (od tega za eko kmetije 175.000)
- Odpadki: 92.000 evrov, od tega za projekt Cerod: 74.000 evrov
- RCN in kanalizacija Osrešje: 11.000 evrov
- Povezovalni kanalizacijski vod Dol. Stara vas / PC Dobruška vas: 455.000 evrov
- RCN in kanalizacija Bučka: 15.000 evrov
- Oskrba z vodo: 354.000 evrov
- Mrliške vežice Škocjan, Sveti Tomaž in Bučka: 10.000 evrov
- Nakup zemljišč: 50.000 evrov
- Programi v kulturi: 20.000 evrov
- Šport in ostale aktivnosti: 49.900 evrov (večino, 45.400 evrov bodo namenili za ureditev športnega igrišča)
- Ureditev otroških igrišč za prosti čas: 4.500 evrov
- Vrtci: 250.000 evrov, od tega večino 214.500 za dozidavo in nadzidavo vrtca v Škocjanu
- Osnovno šolstvo: 76.500 evrov (za adaptacijo Osnovne šole v Škocjanu).
Načrtov za tako majhno občino je torej zelo veliko in – kar je še posebno zanimivo – ti so tudi zelo raznoliki.
T. H.
