Novomeščani pravijo, da je voda v njihovih pipah “trda”, da je veliko vodnega kamna, do so pipe zelo hitro zapacane, podobno je s pralnimi in pomivalnimi stroji. Zaradi trdote in tudi klora pa da še rože ne rastejo tako kot si želijo.
No, morda je zato v Novem mestu poleti na oknih in balkonih videti manj rož? Kdo ve. Šalo na stran, nekaj resnice je na tem in resnica je vedno nekje vmes. Dejansko je tako, da je kakovost vode odvisna od zajetja, od vodnega vira torej in res nimajo vsi sreče, da pijejo ter uporabljajo dobro, “mehko” vodo. Ta res ni dana vsem enako.
Iz pip teče srednje trda voda
Voda Pri Komunali Novo mesto smo za portal Moja Dolenjska preverili, kako trdo vodo pijejo Novomeščani. Istok Zorko, vodja sektorja vodooskrba v Komunali, nam je prijazno pojasnil, da ima voda, ki jo pijejo Novomeščani, trdoto 14,1 in 15,2 ter spada med srednje trde vode.
Res trdo vodo imajo v delu okolice: Bučki, Hrastju, Jelendolu in Gorenjem Suhadolu
V nadaljevanju pa je iz podatkov, ki nam jih posredoval, razvidno, da trdo vodo pijejo in uporabljajo v precejšnjem delu okolice Novega mesta, denimo na Bučki, v Hrastju, Jelendolu in Gorenjem Suhadolu. Tam trdota vode presega 18, kar pomeni, da gre za trdo vodo.
Za Novo mesto dve zajetji
Prebivalci Novega mesta vodo dobivajo z vodnih zajetij Novo mesto – Jezero in Novo mesto – Stopiče. Iz zajetja Novo mesto – Jezero vodo prejemajo prebivalci pretežno levega dela reke Krke, z zajetja Novo mesto – Stopiče pa prebivalci pretežno desnega brega.
Istok Zorko je tako za portal Moja Dolenjska pojasnil, da je indeks trdote vode z zajetja Novo mesto – Jezero 15,2, z zajetja Novo mesto – Stopiče pa 14,1. Slednje pomeni, da je voda v Novem mestu srednje trdote, kar je – predvsem za zajetje Jezero – nekoliko nad povprečjem v državi. Slednje je okoli 14.
Merjenje trdote
Trdoto vode v Sloveniji sicer najpogosteje merimo oziroma izražamo z nemško trdotno stopinjo (°dH), kjer ena stopinja pomeni vsebnost enega miligrama kalcijevega karbonata na 100 mililitrov vode. Kot mehko vodo označujemo tisto, kjer omenjeni indeks ne preseže 8. Če je indeks od 18 do 30, je voda srednje trda, če je višji od 30, pa vodo označujemo kot trdo.
Vode ne segrevajmo preveč
Sestavine, ki jih vsebuje voda in zaradi katerih je ta trda, se izločajo hitreje, če vodo segrevamo, zato je pri električnih napravah, kot so zalogovnik vode in podobno, priporočljivo, da vode ne segrevamo preveč. Idealno je, če denimo voda v zalogovniku ne preseže 40 stopinj Celzija.
V Novem mestu še vedno več kot 10 odstotkov azbestnih cevi
Pristojne v Komunali smo vprašali tudi, kako je z vodovodnim omrežjem. V preteklosti so za javne vodovode uporabljali namreč predvsem azbestno-cementne cevi, za katere pa danes velja, da so lahko zdravju škodljive, saj vsebujejo strupeni azbest. Istok Zorko nam je pojasnil, da je v občini 360 kilometrov vodovoda, pri čemer so na 40 kilometrih še vedno položene azbestno-cementne cevi. Pri tem jih je nekaj več kot 13 kilometrov starih že 50 ali več let. Azbestno-cementne cevi sicer postopoma zamenjujejo.
In kako je z vodnimi izgubami? V Novem mestu okoli 20-odstotne, v Žužemberku celo 46-odstotne
Ker so nekatere cevi že precej stare, s tem pa tudi dotrajane, na novomeški Komunali beležijo tudi kar nekaj izgub vode. Neznano kam ponikne kar 20,4 odstotka načrpane vode. Ni pa novomeška občina pri tem nič posebnega. V Žužemberku denimo beležijo več kot 46-odstotne vodne izgube, v Škocjanu 33-odstotne, v Šmarjeških Toplicah pa 28-odstotne. Najmanj vode izgubijo v Mirni Peči, in sicer »zgolj« 18 odstotkov.
M. R.
