Preverjali smo trditev črnomaljske županje, da v preteklih letih ni bilo ustreznih razpisov, da bi se občina lahko prijavila za sofinanciranje izgradnje novega oziroma delno nadomestnega vrtca v črnomaljski Loki. Ugotovili smo, da temu ni tako, da so druge občine gradile in pri tem pridobivale nepovraten denar. Ob tem smo ugotovili, da se občine za posamezne investicije lahko zadolžujejo tudi pri državnem proračunu, ta znesek pa ne gre v obseg občinske zadolžitve. Tudi to je županja doslej zamolčala.
Namesto tega so se v ožjem občinskem vodstvu očitno že odločili, da bodo 10 oddelkov v Loki gradili na “najelegantnejši” in ne na najgospodarnejši način. Izgradnja naj bi šla po sistemu javno-zasebnega partnerstva, ki pa je bistveno dražji kot če bi investicijo vodila občina. Poleg tega bo zasebnik imel še okoli 15 let posestno pravico do stavbe, občina in posredno starši pa mu bodo plačevali t. i. najemnino (povedano poenostavljeno), v kateri bo tudi njegov donos (dobiček), ki je običajno višji od bančnih obresti za izgradnjo.
Črnomaljsko vodstvo je že dolgo vedelo, da je treba zgraditi nadomestni vrtec, vendar je čakalo do zadnjega, zaradi pomanjkanja prostorov in neustreznih prostorov enote na Majerju, ki bi jo morali zapreti že 1. decembra 2017, pa so zdaj vse skupaj pripeljali v veliko časovno stisko.
O tem, zakaj se občina v preteklih letih ni odločila za izgradnjo vrtca, kolikokrat je v zadnjih letih na vladne službe posredovala vlogo za izgradnjo sofinanciranja vrtca in če je, komu in za koliko, smo v preteklih tednih spraševali črnomaljsko županjo Mojco Čemas Stjepanovič, ki občino vodi od leta 2010. Točnega odgovora, ki bi se nanašal na vrtec, nam ni posredovala. Presenetil pa nas je odgovor: “Ravno tako v obdobju preteklih let ni bilo ustreznih razpisov, na katerih bi lahko kandidirali za sofinanciranje investicije.”
O tem, da so razpisi v zadnjih letih bili, dokazujejo gradnje v naslednjih občinah: Ribnica, Šentjernej, Mestna občina Novo mesto, Mirna Peč in Mokronog – Trebelno.
Ne samo, da je bilo možno priti do nepovratnega denarja za investicije, tudi iz evropskih skladov, primer izgradnje telovadnice pri osnovni šoli v občini Mokronog – Trebelno dokazuje, da se občina lahko ugodno zadolži pri državnem proračunu, znesek pa ne gre v obseg posojila, ki občino omejuje pri ostalih investicijah.
Konkretni primeri izgradnje po posameznih občinah pa so naslednji:
- Občina Ribnica: 20 oddelkov za 7,55 milijona evrov, čas izgradnje: 2012 – 2014
Financiranje, v evrih:
| Vrednost investicije (20 oddelkov za 180 predšolskih otrok) Evropski sklad za regionalni razvoj – nepovratna sredstva: Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja, ugodno posojilo: |
7.553.551 3.522.552 1.515.000 |
Pridobili so še sredstva vsaj petih donatorjev, večinoma ribniških podjetij.
2. Občina Šentjernej: 18 oddelkov za 3,86 milijona evrov; gradnja v dveh fazah; čas izgradnje: 2017 – 2018
Financiranje, v evrih:
| Eko sklad – nepovratna sredstva | 1.190.600 |
| Državni proračun – nepovratna sredstva | 114.201 |
| Lastna sredstva in ugodno posojilo | 2.556.874 |
3. Mestna občina Novo mesto: 6 oddelkov v Bršljinu za 110 otrok; modularna gradnja, investicija 1,06 milijona evrov, leto izgradnje: 2017
Financiranje, v evrih: 84 % nepovratna sredstva
| Evropski kohezijski sklad – nepovratna sredstva | 676.653 |
| Državni proračun – nepovratna sredstva | 169.163 |
| Lastna sredstva | 214.184 |
4. Občina Mirna Peč: Osnovna šola z vrtcem in športna dvorana: 10 oddelkov vrtca in 15 oddelkov osnovne šole, športna dvorana, vrednost investicije; 7,5 milijona evrov, čas izgradnje: 2011 – 2017
Financiranje, v evrih:
| Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – nepovratna sredstva | 2.316.890 |
| Sredstva države (po 21. in 23. členu Zakona o financiranju občin) | 339.309 |
| Fundacija za šport – nepovratna sredstva | 67.132 |
| Lastna sredstva | 4.873.658 |
| Skupaj: | 7.596.989 |
5. Občina Mokronog – Trebelno: Izgradnja Športnega centra Trebelno, vrednost investicije: 2,49 milijona evrov, čas izgradnje: 2017 – 2018
Viri financiranja, v evrih:
| Državni proračun | 554.140 |
| Lastna sredstva + ugodna posojila | 1.941.860 |
Občina Mokronog – Trebelno se je prijavila tudi na razpis Fundacije za šport, vendar kaže, da rezultatov še ni, zato ima razliko do pogodbene cene navedeno kot lastna sredstva. Občina, ki je sicer zelo majhna, je najela tudi bančna posojila.
Prav na primeru Mokronog – Trebelnega se je dodatno izkazalo, da črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič ni iskrena v odgovorih glede zadolženosti občine, v povezavi z novimi investicijami.
Občine so namreč lahko skladno s 56. členom Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2016 in 2017 (primer za to je bil prav Mokronog – Trebelno, kako je za ostala leta še preverjamo) najele kredit iz naslova dodatnega zadolževanja v državnem proračunu za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine.
Zadolžitev občin za sofinanciranje investicijskih projektov pa se ne všteva v največji možni obseg zadolževanja občin po Zakonu o financiranju občin, za katerega velja, da je zadolženost lahko le do 8 % določenih občinskih prihodkov. To mejo nenehno poudarja črnomaljska županja, pri tem pa “pozabi” povedati še drugo plat zgodbe.
Vendar pa morajo biti investicijski projekti za to, da se zadolžitev ne všteva v največji možni obseg zadolževanja občine, uvrščeni v Načrt razvojnih programov državnega proračuna. Športna dvorana v Trebelnem, ki je bistvu telovadnica s pripadajočimi prostori poleg tamkajšnje osnovne šole, je bila uvrščena v ta načrt. Na podlagi tega pa nato občina in pristojno ministrstvo skleneta pogodbo o sofinanciranju in kreditiranju posameznega investicijskega projekta.
Za konec objavljamo še fotografijo z gradbišča vrtca v Bršljinu, ki smo jo naredili 18. januarja 2018.
J. M.
