Projekt dolgotrajne oskrbe, ki naj bi bil glavni dosežek stranke Levica v prejšnjem mandatu, je očitno povsem nasedel. Vstop vanj je tako rekoč nemogoč zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov in pomanjkanja kadra. Na boljšem so samo stanovalci domov za starejše, ki so v domovih bivali pred 1. decembrom in so bili samodejno prevedeni v nov sistem, ter nekaj sto tistih, ki že imajo odločbo in jim je z izvajalcem tudi uspelo skleniti osebni načrt.
Ostali pa v sistem ne morajo vstopati. Še več. Nova ureditev je, kot smo že poročali, močno prizadela tiste, ki so morali v domove vstopiti še po starem zakonu in še nimajo osebnih načrtih, zaradi česar morajo plačevati polno oskrbo, denarja pa potem, ko bodo vključeni v sistem (lahko čakajo tudi do dve leti), ne bodo dobili povrnjenega nazaj. Obenem pa tudi že plačujejo obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo. Takih starejših naj bi bilo vsaj 2000.
Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi minister Levica Simon Maljevac (tudi ustanovitelj Inštituta 8. marec na čelu s Niko Kovač), je tako razgradilo desetletja delujoč sistem, novega pa jim ni uspelo izpeljati. Maljevac bo medtem očitno odšel z ministrstva, ne da bi sistem dokončno uredil. Za zdaj namreč vse kaže, da Levice ne bo v novi vladi.
Tatjana Milavec s centrov za socialno delo je za TV Slovenija opozorila, da je na odločbo treba čakati najmanj leto dni, to pa zato, ker je sistem preveč zbirokratiziran. “Iz ene čakalne vrste se prestavijo v drugo čakalno vrsto. A je res treba imeti vstopno točko, zato da to storitev dobijo,” se sprašuje.
Prva stvar, ki bi jo morali rešiti poslanci v novem sklicu, je po mnenju predsednika Združenja direktorjev domov Andreja Štesla “vsaj to, da bi odločbe veljale za nazaj in da se pospešijo postopki”. Odločba za nazaj bi pomenila poravnavo stroškov za nazaj in ljudje ne bi bili oškodovani.
A. V.
