Čeprav vlada v zadnjih letih večkrat poudarja ukrepe za skrajševanje čakalnih vrst, razpoložljivi podatki kažejo, da se je stanje v slovenskem javnem zdravstvu od junija 2022 do danes poslabšalo. Število ljudi, ki na zdravstvene storitve čakajo nedopustno dolgo, se je namreč povečalo od 40 do 50 odstotkov. Natančna primerjava je sicer vse težja, saj se je vmes spremenila metodologija spremljanja čakalnih dob.
Analize kažejo, da se je število pacientov, ki čakajo nad dopustno mejo, od leta 2022 do sredine leta 2025 povečalo za približno 40 do 50 odstotkov, odvisno od obdobja primerjave. Največje obremenitve ostajajo na področjih ortopedije, oftalmologije, kardiologije in nekaterih diagnostičnih preiskav.
Še najbolj skrb vzbujajoče je povečanje števila pacientov s napotnico označeno kot “zelo hitro”, kjer se je število čakajočih povečalo za več kot 120 odstotkov. To se je zgodilo kljub temu, da je vlada leta 2024 sprejela administrativno spremembo, s katero je dopustno čakalno dobo pri napotnici “zelo hitro” administrativno podaljšala s 14 na 30 dni.
Mednarodne primerjave Slovenijo uvrščajo med države EU z najdaljšimi čakalnimi dobami. Po podatkih OECD več kot 90 odstotkov bolnikov na nekatere kirurške posege, kot so operacije sive mrene ali večji ortopedski posegi, čaka dlje kot tri mesece, pogosto bistveno dlje.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da uradna statistika v zadnjem letu ne odraža nujno realnega stanja. Leta 2024 je namreč vlada spremenila definicijo dopustnih čakalnih dob, kar pomeni, da je navidezno skrajševala čakalne dobe, ne pa dejanskega hitrejšega dostopa do storitev.
To otežuje neposredno primerjavo podatkov med letoma 2022 in 2025. Po mnenju nekaterih analitikov se je s tem težava zmanjšala zgolj statistično, medtem ko bolniki v praksi še vedno čakajo več mesecev ali celo let. Posebej prizadeti so starejši, kronični bolniki in tisti brez možnosti samoplačniških storitev.
A. V.
