Glede na podatke iz svetniškega vprašanja novomeškega mestnega svetnika Srečka Vovka (SD) iz novembra 2025 naj bi na uradnem naslovu občine Seidlova cesta 1 stalno prebivališče prijavilo več kot 250 pripadnikov romske skupnosti. Svetnik je vprašal, kako je to mogoče, “če vemo, da mora za prijavo na ta naslov dati soglasje lastnik stavbe in to je Mestna občina (MO) Novo mesto, ki tu ima svoje prostore in uraduje občinska uprava”.
Svetnik se tu sicer moti.
Za določitev zakonskega prebivališča (poseben institut po Zakonu o prijavi prebivališča iz 2016, v uporabi od avgusta 2017) ni potrebno soglasje lastnika stavbe – torej ne MO Novo mesto. Odločitev sprejme izključno upravna enota, občina pa v postopku ni stranka in ne podaja soglasja.
Svetnik verjetno misli na staro pravilo (pred letom 2017), ko je bilo zakonsko prebivališče pogosto na naslovu Centra za socialno delo (CSD) in/ali je v nekaterih primerih soglasje igralo vlogo, ali pa preprosto zamenjuje običajno prijavo z zakonsko.
Zakon iz leta 2016/2017 je to prenesel na občino. Namen naj bi bil poenostavitev evidencev za osebe brez urejenega naslova – in soglasje lastnika (občine) ni več potrebno. To potrjuje tudi uradni odgovor občine in sam zakon. (vir)
Pojasnilo občinske uprave: Občina v postopku določitve zakonskega bivališča ni stranka v postopku
Z občinske uprave so svetniku pojasnili, da je Zakon o prijavi prebivališča iz leta 2016 z uporabo od 13. avgusta 2017 uvedel prenovljen institut zakonskega prebivališča, in sicer je zakonsko bivališče v večjem delu prenesel iz naslova Centra za socialno delo na naslov občine. Vlado je takrat vodil dr. Miro Cerar, stranka SD pa je bila del koalicije in bi novomeški mestni svetnik Vovko lahko vedel za to.
Pojasnili so, da je za prijavo stalnega prebivališča v Sloveniji pristojna upravna enota. Če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku po navedenem zakonu stalnega prebivališča ne more prijaviti, mu določi zakonsko prebivališče na naslov občine, na območju katere stalno prebiva.
Zakonsko bivališče pa je institut, ki omogoča ožje lociranje posameznika znotraj države, ne nalaga pa občini nikakršnih obveznosti iz tega naslova (zakonsko bivališče npr. ni naslov za vročanje) in ne omogoča posebnih oz. drugih pravic osebi, ki ji je tako bivališče določeno, so dodali.
Občina v postopku določitve zakonskega bivališča tako ni stranka v postopku, niti stranski udeleženec postopka in ne podaja soglasja k določitvi zakonskega bivališča.
V primeru Novega mesta se ta naslov (Seidlova 1) pogosto uporablja za Rome iz neurejenih naselij (npr. Žabjak/Brezje, Poganci in podobno), kjer ni urejenih hišnih številk ali formalnih naslovov. Podobno je bilo v preteklosti uporabljeno tudi naslov CSD na Resslovi ulici. Nekateri navajajo celo višje številke od 250. Število se lahko spreminja zaradi selitev, boljšega evidentiranja ali demografskih trendov.
Po dostopnih podatkih v novomeški občini živi, po ocenah, okoli 1300 pripadnikov romske skupnosti. Ocena je na podlagi šolskih vpisov, socialnih evidenc in drugih kazalnikov; uradne statistike etnične pripadnosti namreč ne beležijo.
Zaključek: Ni nobenega protizakonitosti ali posebnega dogovora z občino. Občina ne more preprečiti takih prijav, saj odločajo upravne enote, ne pa lastnik stavbe. To je pogosta praksa v več slovenskih občinah z večjimi romskimi skupnostmi.
M. D.
