Križišče med Seidlovo in Topliško cesto na Šmihelskem mostu v Novem mestu je nevarno za pešce in kolesarje. Intervali semaforjev so namreč nastavljeni prekratko, kar avtomobile sili v trk s pešci in kolesarji. Na direkciji za infrastrukturo priznavajo, da so intervali nastavljeni po zastarelih smernicah in obljubljajo, da jih bodo znova preverili in po potrebi popravili.
Intervali semaforjev na omenjenem križišču so zelo kratki, kar naj bi že botrovalo nekaterim nesrečam, nazadnje nesreči 12. novembra, ko je avtomobil na križišču zbil otroka na skiroju.
Posebej kratek je interval, ko avtomobili križišče prečkajo iz smeri Šmihelskega mosta proti železniški postaji. Avtomobil namreč za to, da pri hitrosti 40 kilometrov na uro (kar je, kot smo preverili, nekako povprečna hitrost na omenjenem križišču) prevozi omenjeno križišče potrebuje med 4 in 4,5 sekundami, medtem ko se zelena luč pešcem na nasprotni strani križišča prižge že po treh sekundah, ko avtomobilom na Šmihelskem mostu zasveti rdeča luč. Slednje pomeni, da se pešcem in kolesarjem v trenutku, ko avtomobil pripelje do prehoda, prižge zelena luč, kar dobesedno kliče po trku, posebej v primeru, če križišče prečkajo otroci. Starejši namreč običajno vidijo, da križišče še ni izpraznjeno in kljub zeleni luči, ki jo imajo, počakajo, da avtomobil prevozi križišče. Nekoliko drugače je lahko pri otrocih, ki na dogajanje okoli sebe niso tako pozorni in lahko na prehod stopijo ali zapeljejo takoj, ko se prižge zelena luč in križišče še ni izpraznjeno. Nekaj podobnega naj bi se zgodilo ravno ob že omenjeni nesreči 12. novembra
Zakaj natančneje je križišče nevarno? Kot smo preverili, se na semaforju ob koncu Šmihelskega mostu (v smeri proti železniški postaji) zelena luč v rumeno spremeni šest sekund, preden se pešcem na prehodu na nasprotni strani križišča prižge zelena luč, rumena luč pa se nato v rdečo spremeni le tri sekunde pred tem. Če torej nekdo v križišče zapelje proti koncu, ko sveti rumena luči (kar je še dovoljeno), ima za to, da pride do prehoda za pešce na nasprotni strani križišča na voljo le okoli štiri sekunde, kar pa ne zadostuje, da bi (pri hitrosti 40 km/h) varno prevozil križišče. Takrat se namreč pešcem že prižge zelena luč in torej obstaja velika nevarnost trka.
Na naša opažanja smo opozorili ministrstvo za promet in jih povprašali, kdo je pristojen za uravnavanje intervalov semaforjev na omenjenem križišču in ali se jim tako kratek interval semaforjev ne zdi nevaren. Z ministrstva so nam odgovorili, da gre za državno cesto, zato so za uravnavanje intervalov semaforjev na omenjenem križišču odgovorni na Direkciji RS za infrastrukturo. Uravnavanje semaforjev pa sicer določa poseben pravilnik o prometni signalizaciji in nemške smernice RiLSA, so pojasnili.
O zadevi smo zato povprašali na direkcijo, kjer so povedali, da je bilo križišče nazadnje rekonstruirano leta 2010, ko je bil zgrajen četrti krak križišča. Kot so zapisali, je bila semaforizacija križišča določena s projektno dokumentacijo, v času priprave katere pa se za semaforizacijo še niso upoštevale najnovejše nemške smernice RiLSA, temveč Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin iz leta 1991, v katerih so bile upoštevane starejše verzije nemških smernic RiLSA. Z drugimi besedami, semaforizacija v križišču je urejena še v skladu z zastarelimi smernicami, saj so bile te vmes že posodobljene.
Med starimi in novimi smernicami je sicer precejšnja razlika. “Pri upoštevanju starejših smernic glede na novejše smernice lahko pri izračunu varnostnih časov prihaja do razlike dveh sekund, saj se različno upošteva čas rumene luči pri izračunu izvoznega časa. Izvozni čas je čas vozila od prevoza stop črte do zapustitve križišča. V starejših smernicah se je pri izračunu izvoznega časa upoštevala le ena sekunda rumene luči, medtem ko se v novejših smernicah pri izračunu izvoznega časa upošteva čas rumene luči treh sekund,” so zapisali.
Po novih smernicah bi imel torej avtomobil dve sekundi več časa, da prevozi križišče, preden se pešcem na nasprotni strani križišča prižge zelena luč, kar bi povsem zadostovalo, da bi varno za vse prevozil omenjeno križišče. Slednje velja tudi za že omenjeno nesrečo 12. novembra. Če bi bili intervali na semaforjih nastavljeni v skladu z novejšimi in ne zastarelimi smernicami, potem do nesreče sploh ne bi prišlo.
Na slednje smo opozorili tudi direkcijo, kjer so nam zagotovili, da bodo strokovne službe znova preverile varnostne čase semaforjem na omenjenem križišču in izvedle prilagoditve, v kolikor bodo te potrebne.
C. R.
