Prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan je bil v času osamosvajanja Slovenije predsednik Zveze komunistov Slovenije, kot tak pa tudi predsednik predsedstva takratne Socialistične republike Slovenije. Komunistična partija je namreč takrat obvladovala vse vzvode oblasti, vključno z najpomembnejšo funkcijo, funkcijo predsednika predsedstva.
Kot tak je Kučan večino časa bolj ali manj odkrito nasprotoval osamosvojitvi, kar kažejo tudi njegove izjava iz takratnega časa. Da mu osamosvojitev res ni bila “intimna opcija”, kot se je izrazil v enem od takratnih intervjujev, kažejo tudi njegove reakcije iz časa, ko sta takratna volilna komisija 23. 12. 1990 in nato še tri dni pozneje slovenska skupščina razglasili rezultate plebiscita, na katerem smo se Slovenci z veliko večino zavzeli za izstop Slovenije iz Jugoslavije in oblikovanje lastne države. Takrat so namreč vsi spontano zapeli novo slovensko himno, le Kučan, ki mu dogajanje vidno ni bilo po godu, je nemo molčal.
No, ne glede na to, se je Kučan na prvih demokratičnih volitvah, na katerih smo izbirali predsednika države, potegoval za ta položaj in v tekmi tesno premagal Jožeta Pučnika. Slednje mu je uspelo, ker so stranke, ki so izšle iz nekdanje komunistične partije, imele še vedno solidno podporo v državnem zboru, hkrati pa so predvsem ohranile vpliv v medijih, ki so v tekmi odkrito navijali proti Pučniku.
Nekaj Kučanovih citatov iz časa osamosvajanja države in po njem:
Milan Kučan: »Na koncu se čuti nekaj slovenskih pisateljev in njim pridruženih članov pristojnih za to, na napišejo novo ustavo. Tu gre za tipično meščansko ustavo, ki je slabša od Čosićeve, kajti Čosićeva je sicer meščanska, ampak ostaja vsaj z eno nogo znotraj socializma in znotraj Jugoslavije. Ti naši pa ne govorijo niti o Jugoslaviji, niti o socializmu, niti o osvobodilni fronti. Ampak govorijo o naravni pravici slovenskega naroda, da, izhajajoč iz neodtujljivih pravic človeka, naredijo družbo po svoji oz. po Bučarjevi meri.« 15. april 1988, Seja širšega kolegija republiškega sekretarja za notranje zadeve v Tacnu
Milan Kučan: »Mislim pa, da je potrebno in možno jasno povedati, da v Sloveniji ni kontrarevolucije in ni množičnega nacionalističnega gibanja zoper Jugoslavijo in za odcepitev.« Delo, 28. junij 1988
Milan Kučan: »Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta… vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo.« 26. oktober 1988 (javna debata z Viktorjem Žakljem, partijskim ekonomistom in politikom, ko so oktobra 1988 debatirali o viziji »tretje« Jugoslavije.
Milan Kučan: »Drugič te, da slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega – je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana.« Govor Milana Kučana na Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu, Delo, 8. februar 1989
Milan Kučan: »Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi.« Milan Kučan na plenumu CK ZKJ v Beogradu, Delo, 28. september 1989
Milan Kučan: »Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre,… z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi.« Delo, 2. oktober 1989
Milan Kučan: »Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija… /…/ Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti…« Milan Kučan, izrečeno na 11. kongresu ZKS, december 1989
Milan Kučan: »Veliko sem imel stikov s tujimi politiki in diplomati in nihče ni pokazal razumevanja za slovensko separatistično tendenco. Vsi pa so pokazali veliko razumevanje za to, da bi se slovenski pogled na demokratizacijo Jugoslavije uveljavil po demokratični poti. Evropa ne mara teh velikih pretresov.« Delo, 30. december 1989
Milan Kučan: »O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.« Izrečeno: 31. januar 1990
Milan Kučan: »Bistvena je torej vsebina skupnega življenja v Jugoslaviji, sama forma je pri tem manj pomembna.« 5. februar 1990
Milan Kučan: »Zame je merodajno predvsem vprašanje, ali Slovencem res ni mogoče živeti v Jugoslaviji.« Knjiga Milan Kučan, februar 1990
Milan Kučan: »Ne sodim… niti med tiste, ki so za vsako ceno za samostojno Slovenijo.« Delo, 17. marec 1990
Milan Kučan: »O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji. Delo, 20. april 1990
Milan Kučan: »Tako ne gre, vlada se zaveda, da osamosvojitve ni mogoče izvesti tako hitro… In ravno tisti, ki bi moral biti najbolj odgovoren za to vlado, ji je zaril nož v hrbet. /…/ Referendum naj bo naslednje leto poleti in takrat naj bodo dani roki za osamosvojitev.« Izrečeno na sestanku vseh predsednikov parlamentarnih strank, 14. november 1990, Dosje, Demokracija, 2002
Milan Kučan: »Nastanek slovenske nacionalne države ni cilj, ampak predvsem izhodišče in sredstvo za vstop slovenske države v evropske in v nove jugoslovanske integracijske tokove.« Delo, 21. novembra 1990
»Mene je predvsem zanimalo in po svoje tudi skrbelo, to je odločitev, ki pomeni za prevzemanje odgovornosti za to kar bomo naredili z državo, ki bo nastala na podlagi tega plebiscita.« Milan Kučan na dan razglasitve rezultatov plebiscita, 26. december 1990, Portret: Milan Kučan, TV SLO 1, 21. junij 2011
Milan Kučan: »Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem.« MMC RTV SLO, 23. december 2015
A. V,
