Zločin v Novem mestu je pretresel državo in ponovno razgalil tisto, na kar mnogi opozarjajo že leta – da Slovenija izgublja občutek za red, odgovornost in spoštovanje zakonitosti. Tragičen dogodek ni le kriminalni primer, temveč simbol razkroja sistema, ki se je odtujil resničnim težavam ljudi.
Dolenjska se v zadnjem času srečuje z nerešenimi vprašanji varnosti, sobivanja in pravne države. Lokalni prebivalci opozarjajo, da živijo v vsakodnevni negotovosti, medtem ko se v Ljubljani razpravlja o vtisih, ne o rešitvah. Država, ki ne zna prisluhniti svojim državljanom, prej ali slej izgubi njihovo zaupanje. In ko to zaupanje izgine, se začne razpad družbenega tkiva.
V času prejšnje Janševe vlade so bili pripravljeni sistemski ukrepi za reševanje romske problematike – preudarni, strokovni in izvedljivi. Njihov namen je bil preprečiti prav to, čemur danes žal pravimo tragedija. A Golobova vlada teh rešitev ni želela uresničiti. Razlogov je bilo veliko – od ideološkega zanikanja realnosti do politične brezbrižnosti. Posledica pa je bila vedno ista: poglabljanje nevarnosti in občutek, da država ne zmore več zaščititi svojih državljanov.
Odstopa ministra Poklukarja in pravosodne ministrice Katičeve sta bila zato nujna, a nikakor ne zadostna. Odgovornost za anarhično stanje, v katerem se je znašla Slovenija pod Golobovo vlado, je širša. Gre za posledico oblastnega spodbujanja in toleriranja anomije, nihilizma, sistematičnega zanemarjanja prava, discipline in spoštovanja institucij. Ljudje so siti lepih besed in prelaganja krivde. Hočejo dejanja.
Tragični dogodek v Novem mestu bi moral biti prelomnica. Država mora znova vzpostaviti red in jasno sporočiti, da zakon velja za vse – brez izjem. Da se človekove pravice ne morejo uporabljati kot izgovor za neukrepanje in da svoboda brez odgovornosti vodi v kaos.
Zdaj je trenutek, da vsi državni organi, vključno s predsednico republike in Državnim zborom, opravijo svojo nalogo in v okviru svojih pristojnosti poskrbijo, da se povrne zaupanje ljudi v državo. To ni stvar političnega boja, temveč vprašanje civilizacijske zrelosti. Država, ki se izogiba soočenju z realnostjo, ne more pričakovati spoštovanja svojih državljanov.
Varnost ni ideološko vprašanje, temveč temelj vsake svobodne družbe. Če je država ne zna zagotoviti, izgubi svoj smisel. Zločin v Novem mestu je zato več kot tragičen dogodek – je klic po streznitvi. Po vrnitvi k vrednotam odgovornosti, reda in spoštovanja zakonov.
Slovenija mora znova postati skupnost, ki spoštuje delo policije, pravosodja in vseh, ki skrbijo za javni red. Brez njihovega avtoriteta ni miru, brez reda ni svobode. Čas sprenevedanja te vlade se mora končati – in z njim obdobje, ko je bila varnost ljudi podrejena političnim računicam.
Avtor: Dr. Anton Olaj
(Prvotno objavljeno na: Tragični opomin iz Novega mesta: ko oblast pozabi na odgovornost)
