Policisti, točneje kriminalisti, so včeraj 30. septembra 2025 ob 06.06 pozvonili na vrata hiše Aleša Hojsa z nalogom za hišno preiskavo. Razlog: Hojs naj, bi kot notranji minister leta 2021, po tem, ko je bil seznanjen s strani neznanega storilca kaznivega dejanja iz policije, z načrtovanimi hišnimi preiskavami v zadevi »Kavaški klan«, člane omenjenega klana obvestil o hišni preiskavi.
Zgodba za lahko noč, ki ne prenese nobene resne kritike, o čemer pišem v nadaljevanju.
Novejša zgodovina zlorab policije, tožilstva in sodstva ali nekaterih med njimi, je polna primerov nezakonitosti, policije, tožilstva in sodstva, ali nekaterih med njimi. Preden pa se vrnem k današnji hišni preiskavi pri Alešu Hojsu, ki seveda ni neznanec, ampak politični prvokategornik in možen bodoči notranji minister, naj navedem nekaj primerov zlorab omenjenih organov.
Primer Roberta Fojkarja – tožilska zloraba
Tožilka Branka Oven iz Nove Gorice, je kar enajst let kazensko preganjala Roberta Fojkarja, zaradi domnevne pedofilije. Za to kaznivo dejanje je bil obsojen, pa je bila obsodba razveljavljena, pa je prišlo do novega sojenja, kjer je bil oproščen, pa je po pritožbi omenjene tožilke prišlo do ponovnega sojenja in tako naprej. Na koncu je Vrhovno sodišče dokončno in pravnomočno odločilo, da Robert Fojkar ni kriv omenjenega kaznivega dejanja, ker ga na kraju dogodka ni bilo, okrcalo pa je tudi tožilko Ovnovo, ki je za tem postala vodja tožilstva v Novi Gorici, za katero je zapisalo, da zlorablja svoj položaj in se brez argumentov pritožuje. Dokazljiva zloraba tožilske funkcije torej.
Primer Andreja Magajne – policijska zloraba
Verjamem, da ste že pozabili. Andrej Magajna – krščanski socialist je bil tam okoli leta 2010 poslanec Socialnih demokratov. Ostro je nasprotoval nekemu zakonu koalicije, katere član je bil, po spominu je šlo za Zakon o RTV. Le nekaj dni za tem, ga je doletela hišna preiskava. Očitali so mu pedofilijo, podrobnosti se ne spomnim. Toda glej ga zlomka, policisti so izgubili disk njegovega računalnika, nekaj časa za tem pa so izgubili še kopijo diska njegovega računalnika. Magajna je bil oproščen vseh obtožb, toda nihče iz policije se mu ni opravičil. Čista zloraba policije torej.
Primer Franca Kanglerja – policijsko tožilska zloraba
Zoper poslanca Državnega zbora iz vrst SLS in župana v Mariboru je bilo vloženih kar 24 kazenskih ovadb. Vse naloge za hišne preiskave pri Kanglerju je podpisal isti preiskovalni sodnik – razvpiti Janez Žirovnik. Kangler ni bil v nobenem primeru pravnomočno obsojen, je pa Žirovnik napredoval na mesto vrhovnega sodnika. Čista zloraba policije in tožilstva torej.
Primer Vrskaršič – čista sodna zloraba
Verjamem, da ste že pozabili. Leta 2012 je sodišče odločilo da se hiša Vaska Vrskarsića iz Litije proda na dražbi, ker ni plačal okoli 250 evrov nekega komunalnega prispevka. To se je tudi zgodilo, sodišče je na dražbi za 80.000 evrov prodalo njegovo hišo, 250 evrov nakazalo komunalnemu podjetju preostanek pa njemu. ESČP pa je odločilo, da je bila odločitev slovenskega sodstva nesorazmerna in je prisodilo še 80.000 evrov odškodnine Vrskarsiću, ki smo jo plačali davkoplačevalci. Čista zloraba sodstva torej.
Primer Andreja Širclja – zloraba policije, tožilstva in preiskovalnega sodnika
Dne 15. 12. 2015 okoli 08.30 ure sem prišel v Državni zbor v svojo poslansko pisarno. Moj sosed je bil takrat Andrej Šircelj, prav tako poslanec SDS. Nekje med najinama pisarnama je stal kot zvesti stražar mladenič, v katerem sem po obnašanju takoj prepoznal policista. Vprašal sem ga, če kaj potrebuje, a mi sploh ni odgovoril. No, sledila je hišna preiskava pisarne Andreja Širclja in hišna preiskava na sedežu SDS. V odredbi preiskovalnega sodnika je pisalo, da policisti lahko zasežejo strežnik SDS, ki pa je imel takrat okoli 30.000 elektronskih naslovov članov SDS. To pomeni, da bi policisti lahko zasegli vso elektronsko pošto vseh članov SDS. Čista zloraba zakona torej. Teh podatkov jim seveda nismo dali, dali pa smo jim vse podatke o elektronskih komunikacijah Andreja Širclja. Seveda je sledilo pompozno poročanje medijev o omenjeni hišni preiskavi, toda mineva 10 let od omenjene hišne preiskave in nobenega policijsko, tožilskega ali sodnega postoka zoper Andreja Širclja nikoli ni bilo. Tudi opravičila njemu ne.
Ko policija tožilstvo in sodstvo zlorabi zakon in jim to prepreči operater mobilne telefonije
Tam nekje okoli leta 2010 so neznanci vlomili v nek objekt v okolici Postojne. Policisti so si zelo prizadevali za odkritje storilca tega kaznivega dejanja. Končno so se odločili, da od mobilnega operaterja zahtevajo telefonske številke vseh, ki so v času vloma komunicirali preko prvega oddajnika mobilnega operaterja v bližini. To je po zakonu prepovedano, saj lahko zahtevajo le podatek ali je ta ali ona številka bila v povezavi z oddajnikom v kritičnem času vloma. Policija je torej zahtevala podatek, za katerega ni imela nobene zakonske osnove. Tožilstvo je kljub očitni nezakoniti zahtevi policije prikimalo in ne boste verjeli, preiskovalni sodnik je izdal odredbo operaterju, da mora policiji izročiti vse podatke o vseh telefonskih številkah, ki so komunicirale preko tega oddajnika v času vloma v vojaško skladišče. Sodnik je ravnal evidentno nezakonito. Toda pazite, pravna služba operaterja, ne bom navedel katerega, da ne delam reklame, je sodniku sporočila, da ni zakonite podlage za kaj takega. Sodnik je imel na razpolago možnost, da je odgovorno osebo operaterja kaznoval in ji naložil, da podatke policiji sporoči. Nič od tega se ni zgodilo. Preiskovalni sodnik je policiji poslal sporočilo operaterja, da ni zakonite podlage za izročitev takih podatkov in to je vse. Nora, v nebo vpijoča zloraba policije, tožilstva in sodstva.
Kaj pa primer Aleša Hojsa
Po do sedaj znanih podatkih naj bi Aleša Hojsa sumili, da je leta 2021, ko je bil notranji minister, s strani neznane osebe iz policije dobil podatek o načrtovani hišni preiskavi v zadevi »Kavaški klan«, s katerim naj bi seznanil pripadnike »Kavaškega klana«. Zadeva ni logična in ni zdravorazumska, ne vem na kakšni osnovi je preiskovalni sodnik izdal odredbo za hišno preiskavo.
Zadeva »Kavaški klan« je z operativnega vidika policije, sploh pa z vidika notranjega ministrstva, ki ga je takrat vodil prav Aleš Hojs še kako pomembna, če hočete tudi za promocijo dela policije in dela notranjega ministra. Ko sem bil leta 2012 notranji minister in me je generalni direktor policije, v skladu z zakonom, ob začetku hišne preiskave pri Zoranu Jankoviću o njej obvestil, sem bil vesel in sem seveda načrtoval javni nastop, mislim pa, da ga nisem niti naredil, v katerem sem nameraval pohvalil delo policije, saj bi s tem promoviral tudi svoje delo. Nekaj podobnega je v primeru Aleša Hojsa. Če je bil obveščen o hišnih preiskavah v zadevi »Kavaški klan«, je bil obveščen v času, ko so se te že začele, tako praviloma ravnajo v policiji, je torej bilo že prepozno za obveščanje kogarkoli. Tudi sicer ni razumljivo zakaj bi Hojs obveščal »Kavaški klan«, če pa bi se lahko z rezultati hišnih preiskav pohvalil. Je pa jasno nekaj. Neznani storilec iz policije, ki naj bi Hojsa obvestil o hišnih preiskavah v zadevi »Kavaški klan«, sploh ni neznan. To je generalni direktor policije ali oseba, ki jo on pooblasti in praviloma nihče drugi. Generalni direktor policije pa je po 12. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji ministra o taki zadevi, dolžan obvestiti.
Še nekaj kaže dodati, na mobilnih napravah, telefonih, tablicah, prenosnikih preiskovalci iščejo podatke o komunikacijah, ki jih lahko preverjajo tudi pri operaterjih. Vsi zakonski roki v zvezi s hrambo takih podatkov pa so že zdavnaj potekli. Zadeva Hojs je jasna, vidi se iz Lune. Z veliko verjetnostjo lahko rečemo, da gre za zlorabo, policije, tožilstva in preiskovalnega sodnika.
Zakaj oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili
Leta 2008 smo v drugi Janševi vladi pri tožilstvu ustanovili Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (Posebni oddelek), ki deluje kot samostojna notranja organizacijska enota s posebnim položajem pri Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije. Posebni oddelek je pristojen za obravnavo kaznivih dejanj, če jih storijo uradne osebe:
- policije,
- vojaške policije, ki imajo pooblastila policije v predkazenskem postopku,
- s pooblastili policije v predkazenskem postopku, ki so napotene na misijo v tujini,
- Obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo,
- Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.
Nič od tega pa ni v primeru Aleša Hojsa. To nakazuje na to, da Aleš Hojs sploh ni osumljenec. Ali gre tudi v tem pogledu za zlorabo policije, tožilstva in preiskovalnega sodnika, ki je odredbo izdal? Verjetno, da gre.
Avtor: dr. Vinko Gorenak
(Prvotno objavljeno na: dr. Vinko Gorenak)
